prodajna pogodba - odgovornost za stvarne napake (jamčevanje za napake) - stvarne napake - pravice kupca - izpolnitev pogodbe (odprava napake) - izguba pravic - rok za grajanje napak - prodajalčeva prevara
Dejstvo, da je tožena stranka vseskozi izražala pripravljenost, da bo odpravila vzroke zamakanja in da je v ta namen opravila nekatera sanacijska dela, izključujejo uporabo določbe o enoletnem roku za tožbo po 1. odst. 500.čl. ZOR. Opravljanje sanacijskih del pomeni konkludentno priznanje utemeljenosti reklamacije. Predvsem pa je tožena stranka ponovno, tudi z navedbami v tej pravdi, zagotavljala svojo pripravljenost, da odpravi zamakanje strehe. Izrečno izražena namera o tem pomeni - v zvezi z ugovorom tožeče stranke - samostojno podlago za uveljavljanje zahtevka na odpravo napak. Če se kljub takemu jasno izraženemu stališču, da bo napake odpravila, zdaj skuša temu izogniti z ugovorom nepravočasnosti, bi se moglo njeno ravnanje šteti za prevaro, s katero je tožnico odvrnila od takojšnje vložitve tožbe. To pa je po določbi 1. odst. 500.čl. ZOR razlog, da se ne uporabi določba o enoletnem roku za vložitev tožbe.
Posebna davčna olajšava se prizna davčnemu zavezancu, če vzdržuje družinske člane, med katere pa ni mogoče šteti izvenzakonskega partnerja, ker ta v 9. členu zakona o dohodnini ni naveden med vzdrževanimi družinskimi člani.
V upravnem sporu, katerega predmet so stroški postopka upravne izvršbe, stranka ugovorov, ki se nanašajo na komasacijski postopek, ne pa na odločbo, ki jo v upravnem sporu izpodbija, ne more uspešno uveljavljati.
Organ tržne inšpekcije svoje odločitve ne more opreti samo na določbo 70. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur.l. SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87 in 18/88 - temu sedaj delno ustreza 94. člen zakona o upravi - Ur.l. RS, št. 67/94), če v materialnem zakonu (zakon o cenah - Ur.l. RS, št. 1/91-I - zakon o tržni inšpekciji - Ur.l. SRS, št. 27/74) nima pooblastila za določene ukrepe ali vsaj jasno predpisane obveznosti določenih subjektov, katerih izvajanje nadzoruje inšpektor.
Sama sprožitev upravnega spora v zvezi z odločbo o dohodnini ne pomeni avtomatične odložitve izvršbe, glede na določbo 1. odstavka 17. člena ZUS, da tožba v upravnem sporu praviloma ne ovira izvršitve upravnega akta, zoper katerega je vložena. Po 2. in 3. odstavku tega člena o zahtevi tožeče stranke v upravnem sporu za odložitev izvršitve upravnega akta do dokončne sodne odločbe ne odloča sodišče, ampak organ, katerega akt se izvršuje s tem, da je zahtevi za odložitev treba priložiti dokaz, da je tožba vložena.
Če vrnitev premoženja ni verjetno izkazana, ker lastnine na nepremičninah tuji državljani ne morejo pridobiti, ni osnove za izdajo začasne odredbe s prepovedjo razpolaganja in lastninskega preoblikovanja podjetij.
Organ tržne inšpekcije svoje odločitve ne more opreti samo na določbo 70. člena ZSDU (temu sedaj delno ustreza 94. člen zakona o upravi - Ur.l. RS, št. 67/94), če v materialnem zakonu (zakon o cenah, ZTI) nima pooblastila za določene ukrepe ali vsaj jasno predpisane obveznosti določenih subjektov, katerih izvajanje nadzoruje inšpektor.
lokacijsko dovoljenje - obnova postopka s strani prizadete stranke
Stranka ima pravico zahtevati vročitev odločbe, ki je bila izdana v upravnem postopku, v katerem ni bila udeležena, sklicujoč se na pravico do obnove postopka po 9. točki 1. odstavka 249. člena ZUP v zvezi z določbo 5. točke 1. odstavka 252. člena ZUP, organ, ki o obnovi odloča, pa mora ugotoviti, ali stranka izkazuje pravni interes za vročitev odločbe - lokacijskega dovoljenja.
Organ tržne inšpekcije svoje odločitve ne more opreti samo na določbo 70. člena ZSDU (temu sedaj delno ustreza 94. člen zakona o upravi - Ur.l. RS, št. 67/94), če v materialnem zakonu (ZC, ZTI) nima pooblastila za določene ukrepe ali vsaj jasno predpisane obveznosti določenih subjektov, katerih izvajanje nadzoruje inšpektor.
Stranka v upravnem postopku je oseba, ki se na njeno zahtevo uvede postopek, zoper katero teče postopek ali ki ima namesto svojih pravic in pravnih koristi pravico udeleževati se postopka.
V določbah ZDen ni podlage za vrnitev premoženja, podržavljenega zaradi prisilne izterjave vojnega dobička v smislu zakona o odvzemu vojnega dobička, pridobljenega v dobi sovražnikove okupacije.
odgovornost za drugega - odgovornost staršev - otrok, ki je dopolnil sedem let
Pri ugotavljanju krivde staršev prvega toženca je treba upoštevati, da je tožniku nastala škoda zaradi toženčeve vožnje z avtomobilom.
Kot je ugotovilo prvo sodišče, je bil prvi toženec že večkrat v družbi s tožnikom in nikoli ni bilo nobenih nepravilnosti. V dokaznem postopku ni bilo ugotovljeno, da bi se prvi toženec kdaj preje vozil z avtomobilom. Sam je izpovedal, da vse dotlej avtomobila sploh ni vozil. Tudi po tožnikovih izjavah toženec njegovega avtomobila preje ni vozil. Vse navedene okoliščine pa kažejo, da toženčevi starši niso imeli podlage za sklepanje, da bo njun sin zaradi zabave ob tožnikovem rojstnem dnevu v okoliščinah, ki bi narekovale potrebno vzgojo v določeni smeri, s katero bi bilo mogoče preprečiti tožnikovo škodo. Ob siceršnji dokazani pravilni vzgoji šteje revizijsko sodišče, da sta I.B. in M.B. dokazala, da je tožniku nastala škoda brez njune krivde in zato po 4. odst. 165. čl. ZOR zanjo ne odgovarjata.
Kadar so toženci po materialnem pravu v takšni skupnosti, da so lahko le enotna pravdna stranka, združitev pravd proti tem tožencem ne pomeni združitve zahtevkov in subjektivne spremembe na pasivni strani (192/2 in 313. čl. ZPP).
odpoved najemne pogodbe - tožba na izpraznitev stanovanja - najemna pogodba za določen čas - pravica do uporabe stanovanja po ZSR - pridobitev
Pomanjkanje pisne odločbe še ne dokazuje neobstoja stanovanjske pogodbe po določilih ZSR, če je pogodba bila realizirana z vselitvijo, uporabo in plačevanjem stanarine. Zahtevek na izselitev iz stanovanja po uveljavitvi SZ je zato utemeljen le ob pogoju iz dol. 54. čl. SZ (priskrbitev drugega primernega stanovanja).
ZPP (1977) člen 20, 20/2, 453, 453/1. ZIP člen 69, 70, 70/2, 14.
krajevna pristojnost - spor o krajevni pristojnosti - izvršilni postopek
ZIP nima določb o tem, kako ravna sodišče, kadar meni, da ni krajevno pristojno. Zato je treba po 14.čl. uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku. V 2.odst. 20.čl. in v 1.odst. 453.čl. ZPP je določeno, do kdaj se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno. Smiselna uporaba teh določb privede do zaključka, da se po izdaji sklepa o izvršbi sodišče ne sme več po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno.
pristojnost slovenskega sodišča - predstavništvo tuje pravne osebe v Sloveniji - valuta obveznosti - obveznost tuje banke, da plača v Sit
I. Ker je tožena stranka ob vložitvi tožbe imela v Republiki Sloveniji svojo enoto, obveznost plačila protivrednosti 186.856.173.- Itl pa je tudi nastala na območju Republike Slovenije, je po 55. členu kolizijskega zakona sodišče Republike Slovenije pristojno za reševanje spora (primerjaj še: 81. člen kolizijskega zakona).
II. Ne glede na to, kje je imela tožena stranka - banka - svoj sedež, mora svojo obveznost poravnati v tolarjih, če zakon tako določa.