razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin
Ne glede na stališča, ki naj bi bila zavzeta v sodni praksi (vsa stališča, ki jih tožeča stranka omenja so bila sprejeta pred uveljavitvijo ZOR), je potrebno za odločitev v tej pravdni zadevi uporabiti določbe tistega zakona, ki je veljal v času, ko je med pravdnima strankama nastalo pravno razmerje, tedaj ZOR in njegov 133. člen, ki pa si ga tožeča stranka zmotno razlaga. Tožeča stranka namreč napačno trdi, da je upravičena na podlagi določbe 133. člena ZOR izsiliti spremembo sklenjene pogodbe. Po 1. odstavku 133. člena ZOR lahko stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti otežena, zahteva razvezo pogodbe (to je tožeča stranka zahtevala, vendar je bil njen zahtevek pravnomočno zavrnjen). Ne more pa zahtevati (sodno izsiliti) njene spremembe, v tem sporu tedaj zvišanja kupnine. Druga stranka sicer lahko ponudi spremembo pogodbe (4. odstavek 133. člena ZOR), ni pa tega dolžna storiti. Odločitev nižjih sodišč, ki sta tožbeni zahtevek na podpis aneksa in doplačilo kupnine zavrnili, je zato materialnopravno pravilna.
I. Razmerje med pravdnima strankama, ki se nanaša na dovoljenje za opravljanje obrti, ni del spornega najemnega razmerja. Če pa je odpoved v skladu z ZPSP, tudi ni mogoče uporabiti splošnih določb zakona o obligacijskih razmerjih, ker je ZPSP v razmerju do ZOR specialni predpis.
II. Po 400. členu ZPP je revizija dovoljena le zoper tiste sklepe, s katerimi se postopek pravnomočno konča. S tem, ko sodišče ni dovolilo nasprotne tožbe, o zahtevku ni odločilo.
razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin
Ne glede na stališča, ki naj bi bila po revizijskih trditvah zavzeta v sodni praksi (vsa stališča, na katera se revident sklicuje, so bila sprejeta pred uveljavitvijo ZOR), je potrebno za odločitev v tej pravdni zadevi uporabiti določbe tistega zakona, ki je veljal v času, ko je med pravdnima strankama nastalo pravno razmerja, tedaj določbe ZOR in njegov 133. člen. Določbe tega člena pa si tožeča stranka zmotno razlaga. Tožeča stranka namreč napačno trdi, da je upravičena na podlagi določbe 133. člena ZOR izsiliti spremembo sklenjene pogodbe. Po 1. odstavku 133. člena ZOR lahko stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti otežena, zahteva razvezo pogodbe (to je tožeča stranka zahtevala, vendar je bil njen tožbeni zahtevek pravnomočno zavrnjen). Ne more pa zahtevati (sodno izsiliti) njene spremembe, v tem sporu tedaj zvišanja kupnine. Druga stranka sicer lahko ponudi spremembo pogodbe (4. odstavek 133. člena ZOR), ni pa tega dolžna storiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ODZ - POGODBENO PRAVO
VS01612
ZPP (1977) člen 385, 385/2. ODZ paragraf 418. ZTLR člen 24, 25.
revizijski razlogi - prekoračitev tožbenega zahtevka - lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice z gradnjo (graditev) - molčeča daritev
I. Po 2. odstavku 385. člena ZPP je prekoračitev tožbenega zahtevka revizijski razlog le, če je do prekoračitve prišlo šele v postopku pred sodiščem druge stopnje.
II. Med strankama ni sporno, da je tožnik gradil na materinem zemljišču in da je to ves čas vedel. Da bi tožnik postal lastnik zgrajenega gospodarskega poslopja, bi moral dokazati, da je med njim in materjo obstajal sporazum o skupni gradnji ali pa o podaritvi dela zemljišča, na katerem je tožnik potem poslopje zgradil. Sicer je gospodarsko poslopje postalo last lastnika zemljišča, torej tožnikove matere.
III. Razpolaganje z darilno pogodbo bi lahko imelo učinek tudi proti tožniku, če bi bilo ugotovljeno, da je tožnik molče tudi sam podaril svoj delež sinu s tem, ko ni uveljavljal svoje lastninske pravice proti materi.
Že v času veljavnosti zakonov o denarni enoti Republike Slovenije in njeni uporabi, pa sta nižji sodišči v zvezi s plačilom tožeče stranke ugotovili naslednje:
- da je tožnik za naročeno blago akviziterju K. plačal aro v znesku 1.505.000 LIT;
- da je tožnik preostanek dogovorjene kupnine plačal in sicer dne 10.10.1991, s čemer je svojo pogodbeno obveznost izpolnil v celoti; - da je bil preostanek kupnine nakazan neposredno na račun tožene stranke in to na podlagi z njene strani posebej natisnjene položnice.
Vse navedene ugotovitve predstavljajo pravnoodločilna dejstva, na katera je revizijsko sodišče vezano, tožena stranka pa jih z revizijo ne more izpodbiti (3. odstavek 385. člena ZPP). Z revizijsko trditvijo, da kupnina v celoti v resnici ni bila plačana, pa tožena stranka izpodbija ravno v postopku pred sodiščema nižje stopnje ugotovljeno dejansko stanje. Teh trditev zato revizijsko sodišče ni moglo upoštevati.
Tožena stranka trdi, da je ravnala v silobranu, ter da zato njeno ravnanje ni protipravno. Za presojo ali je šlo za silobran ali ne (161. člen ZOR), je pravno odločilno na nižjih stopnjah ugotovljeno dejstvo, da je tožnik sicer iz žepa res potegnil nož in z njim grozil, vendar z nožem ni zamahnil ali kako drugače pričel napada na tožnikovo mater.
Toženca bi se pravdi lahko izognila, če bi pristala na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Ker tega nista storila in sta se tudi v pravdi upirala tožbenemu zahtevku, sta s svojim ravnanjem potrdila, da je bila pravdna pot potrebna.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti - ena od strank zaposlena na sodišču
Dejstvo, da naj bi do nastanka škode prišlo v prostorih sodišča, pri katerem je tožba vložena in dejstvo, da je tožnica pri sodišču zaposlena kot tajnica, zaradi česar jo vsi sodniki sodišča poznajo, predstavljata tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Sodišče pri oceni zakonitosti izpodbijane odločbe ne upošteva novot. Trditev, da je bilo zemljišče prekategorizirano med postopkom, je novota, zato je sodišče ne more upoštevati.
Samoupravni sorazum o uresničevju socilnovarstvenih pravic člen 7, 9, 62. ZUS (1977) člen 39, 39/1. ZST člen 13.
družbene denarne pomoči
Po določbah 1. odstavka 9. člena samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic (Ur.l. SRS, št. 27/89) lahko pristojni organ, ko ugotavlja upravičenost do socialnovarstvene pomoči, pomoč odkloni ali jo dodeli v nižjem znesku kot bi občanu šla po določbah tega sporazuma, če je kljub izkazanemu nizkemu dohodku ugotovljeno, da ni ogrožena najnižja socialna varnost občana oz. njegove družine; po določbah 3. odstavka tega člena pa lahko dodeli socialnovarstveno pomoč v višjem znesku, kot bi občanu šla po določbah sporazuma, če ugotovi, da občan in njegova družina zaradi posebnih socialnih razmer (npr. bolezen, invalidnost, elementarna nesreča) kljub večjemu dohodku živita v težkih socialnih razmerah. V 1. odstavku 62. člena sporazuma je določeno, da je otrok upravičen do pomoči, če stvarni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 43% čistega OD in tožena stranka je pravilno ugotovila, da je znašal ta cenzus ravni socialne varnosti v letu 1991 le 2.433,00 din mesečno. Tožnik pa v upravnem sporu ne more uveljavljati novih dejstev in novih dokazov (o izjavi zdravniške komisije), ker sodišče praviloma odloči na podlagi dejanskih okoliščin, ki so bile ugotovljene v upravnem postopku.
tožba na ugotovitev ničnosti in neveljavnosti sodbe - odgovornost države za napačno sodbo
Trditev, da gre za falsifikat pomeni, da se listini, ki naj bi to bila, ne priznava njena avtentičnost. Izpodbijana sodna odločba ima torej po tej trditvi le videz sodne odločbe. Če bi to bilo res, bi tožnika njeno ničnost pod določenimi pogoji (eden od teh je tudi pravnomočna sodba o tem, da gre za ponaredek) res lahko uveljavljala. Vendar v tem primeru ne bi bila pasivno legitimirana država, temveč tisti, ki bi uveljavljal kakšno pravico na njeni podlagi.
ZDen člen 6, 6/3, 18, 18/1, 19, 19/1. Ustavni zakon člen 9.URS člen 68.ZUP člen 1, 1/1, 135, 135/1.
vrnitev premoženja - tuj državljan - denacionalizacija poslovnega prostora - ovire za pridobitev nepremičnin
Vprašanje formalne in materialne zakonitosti odločbe se presoja po dejanskem in pravnem stanju ob izdaji odločbe na prvi stopnji, saj upravni organi odločajo neposredno uporabljajoč predpise in pred izdajo odločbe ugotavljajo dejstva in okoliščine, ki jih določa materialni predpis (člen 1/1 in 135/1 ZUP). Na morebitne kasnejše ugodnejše predpise upravni organ ne more čakati, saj ZUP prekinitve postopka iz takšnih razlogov ne določa. Razlikovanje med vrnitvijo in pridobitvijo premoženja po ZDen in 68. člen Ustave RS pravno ni utemeljeno, saj je tudi v 1. odstavku 7. člena ZDen uporabljen pojem "pridobitev nepremičnin po tem zakonu". Po določbah 5. točke 1. odstavka 19. člena v zvezi s 1. odstavkom 18. člena in 3. odstavkom 6. člena ZDen nepremičnine ni mogoče vrniti v last in posest ali samo v last, če so podane ovire, določene z ZDen ali z drugim zakonom. K izključitvam in omejitvam glede možnosti pridobitve lastninske pravice je treba šteti tudi 9. člen ustavnega zakona za izvedbo Ustave RS (Ur.l. RS, št. 33/91-I), ki določa, da do sprejetja zakona iz 68. člena te ustave tujci ne morejo pridobiti lastninske pravice do nepremičnin.
obresti na vnaprej plačano kupnino - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - pravica do povračila škode
Pravica do odstopa od pogodbe in uveljavljanja odškodnine, ki jo daje zakon o obligacijskih razmerjih pogodbi zvesti stranki v primeru zamude druge pogodbene stranke, ni ovira, da si kupec izbere obresti kot drugo možnost, ki mu jo daje zakon o blagovnem prometu. Izbira je na strani kupca. Iz teh razlogov torej tožniku ni mogoče osporavati pravice, da uveljavlja obresti po 26.čl.
obrestne obresti (procesne obresti) - obresti na vnaprej plačano kupnino
Ker predstavlja priznana glavnica v znesku 176.394,00 Sit izračunane obresti od vnaprej plačane kupnine po obrestni meri, ki jo priznavajo banke varčevalcem za hranilne vloge na vpogled, je treba glede zamudnih obresti na ta znesek upoštevati določbo 1. in 2. odst. 279.čl. ZOR. Zamudne obresti torej tečejo od vložitve tožbe, to je od 18.6.1992 dalje.
denarne obveznosti - načelo monetarnega nominalizma - vzajemno zavarovanje - sklad za vzajemno pomoč
Revizijsko sodišče ugotavlja, da je treba razmerje med strankama presojati po določbah pravil sklada, katerega ustanovni član je bil tudi tožnik. Že iz 1. člena pravil izhaja, da je namen tega sklada tudi združevanje sredstev v sklad z namenom, da člani zase in svojce zagotovijo med drugim tudi gmotno podporo za primer invalidnosti, starosti in smrti, v okviru teh pravil in po načelu vzajemnosti in solidarnosti. Ena temeljnih ekonomskih značilnosti organiziranja vsakega sklada po tem principu je, da se pravice članov določijo vnaprej in so odvisne od zbranih prispevkov (v danem primeru to določa 5. člen pravil). Natančneje so te pravice določene v pravilih sklada (pogoji za priznanje skladove pokojnine in odmera, členi 26 do 36 pogojev). Gre torej za specifičen način organiziranja zavarovanja, in zato govorimo o vzajemnem in ne o premijskem zavarovanju. Tako prispevki kot pokojnine so denarne terjatve in zato zanje velja načelo denarnega nominalizma (394. člen ZOR).
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice - pravni naslov - skupna gradnja - podrejeni zahtevek - odločanje o podrejenem zahtevku
I. Revizijsko sodišče je na dejansko ugotovitev iz izpodbijane sodbe, da dogovor o skupni gradnji ni bil sklenjen, vezano. Ob upoštevanju te odločilne dejanske ugotovitve, pa ne more biti nobenega dvoma, da je bil tožbeni zahtevek materialnopravno pravilno zavrnjen, saj tožeča stranka obstoja pravnega naslova, ki bi bil lahko podlaga za pridobitev solastninske pravice na hiši, ki je predmet tožbenega zahtevka, ni uspela dokazati.
II. Neutemeljen pa je tudi revizijski očitek, da je podana bistvena kršitev določb postopka zato, ker sodišče o predrejenem zahtevku ni odločilo. Ker je sodišče prve stopnje delno ugodilo primarnemu tožbenemu zahtevku na ugotovitev solastninske pravice, se s podrejenim zahtevkom ni ukvarjalo. Zato ta del tožbenega zahtevka tudi ni mogel biti predmet preizkusa v pritožbenem postopku, saj o tem delu tožbenega zahtevka doslej še ni bilo odločeno. Ker je bil tožbeni zahtevek na plačilo denarnega zneska postavljen le podrejeno, bo potrebno o njem odločiti v nadaljevanju postopka (188. člen ZPP), saj glede tega dela tožbenega zahtevka med pravdnima strankama pravda še obstoji.
razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - zvišanje kupnine - neupravičena pridobitev - vrnitev preveč plačanega
I. Po 1. odstavku 133. člena ZOR lahko stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti otežena, zahteva razvezo pogodbe. Ne more pa ta stranka zahtevati (sodno izsiliti) njene spremembe (v tem sporu zvišanja kupnine). Druga stranka (v obravnavanem primeru tožena) sicer lahko ponudi spremembo pogodbe (4. odstavek 133. člena ZOR), ni pa tega dolžna storiti.
II. Materialnopravno pravilno pa je v izpodbijani sodbi uporabljena tudi določba 211. člena ZOR. Iz ugotovitev nižjih sodišč namreč izhaja, da je toženec aneks k prodajni pogodbi sicer podpisal, vendar pa je obenem navedel, da si "pridržuje pravico izterjati od investitorja (tedaj tožeče stranke), kar je preveč plačal iz naslova aneksa, ker je prisiljen sprejeti obvezo po tem aneksu" (9. točka aneksa z dne 25.7.1985).
III. Do pravnoveljavne sklenitve aneksa, ki naj bi bil podlaga za obveznost tožene stranke (doplačilo kupnine), sploh ni prišlo. Toženčevo plačilo zneska, ki je bil naveden v aneksu, tako nima podlage v veljavnem pravnem poslu, znesek, ki ga je tožeča stranka na podlagi aneksa z dne 25.7.1985 pridobila, pa predstavlja zanjo neupravičeno pridobitev (2. odstavek 210. člena ZOR).
tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja - pridobitev stanovanjske pravice - stanovanjska pogodba za določen čas - začasna uporaba stanovanja (službeno stanovanje)
Z uveljavitvijo stanovanjskega zakona se toženčev pravni položaj ni spremenil. Toženec bi imel pravico uveljavljati sklenitev najemne pogodbe z lastnikom, če bi bil imetnik stanovanjske pravice ( 147.čl. stanovanjskega zakona). Ker toženec ni bil imetnik stanovanjske pravice, lastnik z njim ni bil dolžan skleniti najemne pogodbe. Po 58.čl stanovanjskega zakona se šteje, da oseba, ki nima najemne pogodbe, uporablja stanovanje nezakonito. V tem primeru lahko lastnik kadarkoli vloži tožbo na izpraznitev stanovanja.