vročanje po pooblaščencu - zavrženje prepozne pritožbe
Kadar ima stranka pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu. Šteje se, da je vročitev opravljena osebno stranki, če je pisanje vročeno njenemu pooblaščencu.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik tožbe sicer ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, vendar pa v vmesnem času (od izpolnitve zahtevka do umika tožbe) toženi stranki niso nastali nobeni stroški.
Sodišče je o stroških pravilno odločilo ob upoštevanju določbe prvega odstavka 158. člena ZPP in tožniku utemeljeno priznalo potrebne stroške postopka do umika tožbe, saj o dopustitvi spremembe tožbe do umika ni odločilo. Pravilno pa je tudi toženi stranki na podlagi 1. odstavka 156. člena ZPP priznalo stroške, ki jih je imela zaradi tožnikove spremembe tožbe. Tožnik sicer ni uspel s celotnim zahtevkom, vendar pa zaradi tega toženi stranki niso nastali posebni stroški, zato lahko ob uporabi tretjega odstavka 154. člena ZPP sodišče odloči, da mora ena stranka povrniti vse stroške, če nasprotna stranka ni uspela s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, pa zaradi tega niso nastali posebni stroški.
FINANČNO POSLOVANJE - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00022314
OZ-UPB1 člen 60. ZFPPIPP-UPB8 člen 265, 265/3, 268, 268/4.
finančni leasing - odstop od pogodbe v stečajnem postopku - enostranska izjava o odstopu od pogodbe - prijava terjatev v stečajnem postopku - zastaranje terjatve
Oblikovalno upravičenje do odstopa od pogodbe pogodbena stranka res uresniči že z izjavo volje, vendar mora biti ta izjava (ki je lahko z besedami, običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem) nedvoumna, iz nje je mogoče zanesljivo sklepati, da izjavljena volja obstoji. Iz ravnanja tožeče stranke na obstoj volje odstopiti od pogodbe ni bilo mogoče zanesljivo sklepati (pisna izjava je nasprotovala dejanskemu nadaljnjemu izvrševanju pogodb).
ZDR-1 člen 131, 132, 132/1, 161, 161/1.. ZPP člen 277, 277/2, 318.
regres za letni dopust - zamudna sodba - odpravnina ob upokojitvi
Ker je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen v spornem obdobju, ko mu je delovno razmerje prenehalo zaradi upokojitve, je upravičen na podlagi prvega odstavka 132. člena ZDR-1 do odpravnine ob upokojitvi v višini dveh povprečnih plač v RS za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
ZObr v prvem odstavku 98.c člena določa, da pripadniku, ki v miru opravlja vojaško službo oziroma službo izven države, pri izvrševanju obveznosti sprejetih v mednarodnih organizacijah pripada plača z dodatki po osnovah in merilih, ki jih predpiše Vlada RS. V drugem odstavku 98.c člena ZObr pa je še določeno, da se pripadniku iz prejšnjega odstavka plača obračuna po osnovah in dodatkih, kot če bi delal v povprečju 174 ur mesečno. Glede na takšno pravno podlago je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo urno postavko, ki jo je ugotovilo tako, da je tožnikovo plačo delilo s številom ur (174) in tožniku prisodilo odškodnino za 23 dni neizkoriščenega tedenskega počitka v pravilni višini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00022265
ZIZ-UPB4 člen 270, 270/4, 271, 271/1, 271/1-2, 271/1-3. ZFPPIPP-UPB8 člen 14, 14/3, 14/3-1,14/3-2, 261, 271, 271/1, 271/1-1,278, 278/2. ZGD-1-UPB3 člen 498, 499. ZPP-UPB3 člen 337, 337/1.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - domneva obstoja nevarnosti - nedovoljene pritožbene novote - meritorna odločitev o zahtevku - verjetnost obstoja denarne terjatve - namen zavarovanja z začasno odredbo
O obstoju verjetnosti terjatve je bilo torej meritorno odločeno s sodno odločbo, kar mora pritožbeno sodišče v okviru konkretnega pritožbenega postopka zavarovanja te terjatve upoštevati kot pravno učinkovito okoliščino.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - nedopustna tožba - zavrženje tožbe
Za obdobje od 9. 12. 2016 do 7. 1. 2017 je bila že ugotovljena začasna nezmožnost za delo, zoper odločbo imenovanega zdravnika v zvezi z odločitvijo, da je začasno nezmožen za delo od 8. 1. 2017 do 31. 3. 2017 pa tožnik ni vložil pritožbe tako, da gre za pravnomočno odločitev. Tožbo v delu za ugotovitev začasne nezmožnosti od 9. 12. 2016 dalje do konca glavne obravnave je sodišče prve stopnje na podlagi 75. člena ZDSS-1 pravilno zavrglo, ker pritožba ni bila vložena, čeprav bi lahko bila vložena. Poleg tega ni izpolnjena procesna predpostavka dokončnosti odločbe iz 63. člena ZDSS-1 in gre torej za nedopustno tožbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026252
KZ-1 člen 259, 259/1.. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - subjektivni element kaznivega dejanja - nejasni razlogi sodbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Potrdilo, ki izkazuje plačilo točno določenega zneska, ni mogoče interpretirati drugače, kot da je ta znesek dejansko plačan, zato so razlogi napadene sodbe, s katerimi sodišče prve stopnje sledi zagovoru obdolženega, da je bil prepričan, da je bil komunalni prispevek plačan, ker je bila sklenjena pogodba o poračunu plačila tega komunalnega prispevka, do katerega bo prišlo ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe, ki jo bosta sklenila Občina D. in družba E. d.o.o. po izgradnji objekta, tudi po oceni pritožbenega sodišča nejasni, kar predstavlja v pritožbi uveljavljano bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
ZPP člen 154, 154/1.. ZDOdv Zakon o državnem odvetništvu (2017) člen 8.
odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha - zavrženje tožbe
Za pritožbeno rešitev stroškovnega sklepa pravno podlago predstavlja 1. odstavek 154. člena ZPP, ki izrecno določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške postopka. Takšno dejansko stanje je ob dejstvu, da je tožba zaradi pomanjkanja procesne predpostavke za meritorno sojenje zoper prvotoženo stranko zavržena, podano tudi v predmetni zadevi.
ZPP člen 151, 151/1, 155. Odvetniška tarifa (2015) člen 27.
stroški pravdnega postopka - stroški začasne odredbe v pravdnem postopku - ena nagrada - potrebnost stroškov - dolžnikov odgovor na odgovor upnika na ugovor - denarna kazen kot sredstvo izvršbe
V izvršilnem postopku poravnana denarna kazen ne sodi med pravdne stroške.
odgovornost za stvarne napake - jamčevanje za stvarne napake - skrite stvarne napake - grajanje skritih napak - pregled stvari - izguba pravic
Če je kupec odpravil stvar naprej, ne da bi jo preložil, je ne samo takojšnji pregled stvari in opozorilo na očitne napake mogoče odložiti, dokler stvar ne prispe v novi namembni kraj, pač pa je tudi obvestilo o vrsti in pojavnosti skrite napake treba presojati ob upoštevanju tretjega odstavka 461. člena OZ. Tudi opis skrite napake je zato mogoče odložiti za čas, ko lahko kupec po normalnem teku stvari zanjo izve od svojih odjemalcev.
motenje posesti - varstvo med več posestniki - obstoj posesti - izguba posesti - protipravnost motilnega dejanja - ekonomski interes - nadaljevano motilno dejanje - ponavljajoče se motilno dejanje - načelo proste presoje dokazov
Naše procesno pravo temelji na načelu proste presoje dokazov, kar pomeni, da ni moč nobenemu dokazu vnaprej podeliti ekskluzivnega pomena ali pa mu (na drugi strani) odvzeti (dokazno) vrednost.
Dopolnjevanje revizije bodisi s trditvami bodisi z dokazi (čeprav "le" s prevodi že predloženih listin v tujem jeziku) po roku določenem za vložitev revizije, je prepozno in nedovoljeno dopolnjevanje.
Strošek sestave odškodninskega zahtevka je strošek pravdnega postopka, ki je nastal zaradi pravde. Nagrada za strošek izdelave predpravnega odškodninskega zahtevka ni vsebovana v nagradi za postopek.
začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - začasna odredba o stikih - omejitev pravice do stikov - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - poseg v pravnomočno odločbo - sprememba okoliščin po izdaji začasne odredbe - sprememba pravnomočne začasne odredbe
Ker je odločba o začasni odredbi pravnomočna, jo je mogoče spremeniti le, če bi se bistveno spremenile okoliščine, na podlagi katerih je bila izdana, oziroma če bi odpadel razlog, zaradi katerega so bili določeni stiki pod nadzorom CSD, ter hkrati ne bi obstajal drug razlog, zaradi katerega stikov brez nadzora še vedno ni mogoče izvajati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00022713
ZPP člen 8, 224, 224/1. OZ člen 192, 199.
neupravičena obogatitev - nega in pomoč - neodplačno razpolaganje - darilna pogodba - navidezna prodajna pogodba - nagib za sklenitev pogodbe - oporočno dedovanje - nujni dedič - dedna nevrednost - odpadel nagib - pomanjkljiva trditvena podlaga - zasebna listina - moralna dolžnost - zahtevek za povračilo vlaganj v tujo nepremičnino - nujna dela - obogatitev - stroški obratovanja
Tožnica je dobro vedela, da je imel pokojnik sina, ki bi lahko uveljavljal nujni dedni delež. Glede na naš pravni red tako tožnica ob skrbnosti, ki se zahteva od udeleženca obligacijskih razmerij, ni mogla utemeljeno pričakovati, da bo po zapustniku edina dedinja, pa čeprav je zapustnik v oporoki navedel, da sina določa za dedno nevrednega. Tožnica je oporočna dedinja po zapustniku, zato dejstvo, da toženec uveljavlja nujni delež, ne more pomeniti, da je njen nagib odpadel. Zahtevek na vrnitev darila na podlagi neupravičene obogatitve zaradi odpadlega nagiba zato ne more biti utemeljen.
Glede na prejeto darilo od pokojnika v vrednosti 220.000 EUR je pravilen zaključek, da je tožnica, ki je nudila pomoč pokojnemu, s tem izvrševala svojo moralno dolžnost, zato denarne protivrednosti darila v skladu s 192. členom OZ ne more zahtevati nazaj.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/2, 47/4. ZPP člen 249, 249/1.
sodni cenilec - stroški in nagrada sodnega cenilca - povečanje nagrade - zahtevnost mnenja oziroma cenitve - posebno specialistično strokovno znanje - standard obrazloženosti sklepa
Oblikovanje specifičnemu primeru prilagojenih modelov (in nato njihova aplikacija) lahko presega strokovno znanje, ki se običajno pričakuje za izdelavo cenitev.
negatorna tožba - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - protipravno vznemirjanje lastnika - košenje trave - poseg v lastninsko pravico - obstoj služnostne pravice - dovoljen poseg v lastninsko pravico - obseg pravice - vsebina tožbenega zahtevka in izreka
Lastnik oziroma domnevni lastnik lahko, če ga kdo tretji protipravno vznemirja, in sicer kako drugače, ne pa z odvzemom stvari, s tožbo zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje. Omenjena (negatorna) tožba zajema varstvo pred vsakršnim vznemirjanjem oziroma se z njo varuje vsakršno poseganje tretjega v lastninsko pravico drugega. Pogoj za njeno uveljavljanje ni ne nastanek škode (povrnitev le-te lahko lastnik uveljavlja v skladu z drugim odstavkom 99. člena SPZ po splošnih pravilih o povrnitvi škode), prav tako ne okoliščina, da se z očitanim dejanjem otežuje uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna (ali povzroča znatnejšo škodo).
Z odločitvijo, da se toženki prepoveduje vsakršno poseganje v lastninsko pravico, ki jo imata tožnika na omenjeni parceli, se dejansko posega v pravnomočno odločitev o ustanovitvi toženkine služnostne pravice.
Dejanja, ki predstavljajo izvrševanje ugotovljene služnosti, po svoji naravi predstavljajo dovoljen poseg v lastninsko pravico na tuji nepremičnini.