zahtevek za znižanje preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - otroški dodatek - štipendija - potrebe otroka - preživninsko breme - zmožnosti zavezancev
V novejši sodni praksi je sprejeto stališče, da se znesek otroškega dodatka – enako velja za štipendijo – ne odšteje od zneska ugotovljenih otrokovih potreb. Razlogi za takšno stališče izvirajo iz samega namena otroškega dodatka (štipendije), saj gre za dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otrok, ki ga zaradi uresničevanja načela socialne države zagotavlja država.
denarna socialna pomoč - varstveni dodatek - plačilo zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev
Iz 1. odstavka 29. člena ZUPJS ne izhaja, da je izpolnjevanje pogojev za varstveni dodatek samo po sebi izključitveni razlog za pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Ob pogojnem odvisniku postane izključitveni razlog le, če so pravice v celoti zagotovljene iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ali iz drugega naslova. Ob uporabi argumentu a contrario je potrebno šteti, da je pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev zagotovljena tudi upravičencem do varstvenega dodatka, če teh pravic nimajo zagotovljenih iz drugega naslova. Pod pojem „navedene pravice“ sodita tako pravica do varstvenega dodatka, kot pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.
Pričakovanje predlagatelja, da bo do sklenitve pogodbe o nakupu delnic tožnice prišlo, ne zadošča za utemeljitev pravnega interesa, ki mora biti podan za dopustitev stranske intervencije.
spor majhne vrednosti - dokazanost trditev - zaslišanje strank - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izjave
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v okviru dokaznega postopka vpogedalo v listine v spisu, druge dokazne predloge pa je zavrnilo, ker je menilo, da je pravno pomembno dejansko stanje razjasnjeno že na podlagi izvedenih listinskih dokazov. Pri tem dokaza z zaslišanjem strank res ni izrecno omenilo, pa tudi ni izrecno navedlo razlogov za zavrnitev tega dokaznega predloga. Vendar pa je razlog za zavrnitev tega dokaznega predloga mogoče razbrati iz obrazložitve izpodbijane sodbe. Sodišče prve stopnje je namreč dejstvo, ki ga je tožena stranka želela dokazovati z zaslišanjem strank (tj. da je tožeča stranka s tem, ko je na dogovorjeno ceno 0,85 EUR za kg pocinkanja obračunala DDV, izvedbo storitve zaračunala po višji ceni od dogovorjene) štelo za dokazano že na podlagi drugih izvedenih dokazov. V takem primeru pa je zavrnitev izvedbe predlaganega dokaza dopustna, razlog za zavrnitev pa jasno razpoznaven.
Ker je bila tožničina zahteva za izplačilo dodatka za nego otroka vložena 17. 10. 2016, torej po 96. členu ZSDP-1 ni podlage za uveljavitev pravice ali izplačilo denarne dajatve za nazaj, torej pred 1. 11. 2016.
ZPP člen 154, 154/3, 155, 155/1.. ZDOdv Zakon o državnem odvetništvu (2017) člen 27.
odločitev o pravdnih stroških - stroški predsodnega postopka
Tožnik ni upravičen do povračila stroškov predsodnega postopka. Predmet spora je denarna terjatev, za katero velja neposredno sodno varstvo, zato stroški predpravdnega postopka niso potrebni strošek postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00022303
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 372, 372/4, 394.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretna nevarnost - kršitev kazenskega zakona - sprememba izpodbijane sodbe - nevarnost za življenje in zdravje
Iz opisa obravnavnega kaznivega dejanja izhaja, da se navaja le možnost nastanka hujših poškodb ali smrti v primeru trka ali nenadnega zaviranja, ne izhaja pa, da je do prepovedane posledice, to je povzročitve nevarnosti za življenje in zdravje že prišlo. Višje sodišče v Kopru se je že v sodbi opr. št. III Kp 35091/2018 z dne 7.3.2019 opredelilo do zakonske dikcije šestega odstavka 308. člena KZ-1, kjer je po oceni pritožbenega sodišča izrecno določeno, da bo pravna opredelitev po navedeni zakonski določbi podana, kadar storilec, med drugim, pri dejanju po tretjem odstavku povzroči nevarnost za življenje ali zdravje ljudi, kar pomeni, da mora takšna nevarnost že nastati oz., da mora biti nevarnost konkretna. Tega pa opis obravnavanega dejanja ne zatrjuje, temveč nastanek nevarnosti za življenje ali zdravje pogojuje s hipotetično možnostjo, če bi prišlo do trka ali nenadnega zaviranja. Zgolj dejstvo, da se je v tovornem vozilu nahajalo 28 tujcev, ki so „natrpano“ sedeli v vozilu, v temi, brez nameščenih sedežev in varnostnih pasov, brez zračnikov, sama zase še ne pomeni konkretizacije nevarnosti za življenje in zdravje, ampak bi do tega lahko prišlo šele v opisanih primerih, do česar pa ni prišlo, zato tudi prepovedana posledica že po opisu dejanja ni nastala. V opisu kaznivega dejanja so tako zatrjevani le zakonski znaki kazniva dejanja po tretjem odstavku 308. člena KZ-1 in ne po kvalifikatorni obliki iz šestega odstavka 308. člena KZ-1.
ZDOdv Zakon o državnem odvetništvu (2017) člen 27, 27/1, 27/4.
zavrženje tožbe - država
Kdor namerava začeti pravdni ali kakšen drug postopek proti državi ali državnemu organu, mora v skladu s 1. odstavkom 27. člena ZDOdv državnemu odvetništvu predhodno predlagati, naj se sporno razmerje reši na miren način. ZDOdv v 4. odstavku 27. člena eksplicitno določa, da je predhodni postopek pogoj za uvedbo pravdnega in s tem tudi sodno socialnega spora. V kolikor ni bil uveden in stranka ne predloži potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve, se tožba zavrže.
Tožba, ki jo je tožnica vložila na nepristojno sodišče, je bila tudi nepopolna in zato neprimerna za obravnavanje. Ni namreč vsebovala obveznih sestavin, ki jih določa 180. člen ZPP, med ostalim niti določnega tožbenega zahtevka. Tožnica je bila zato s sklepom sodišča pravilno in z ustreznimi napotki pozvana, da odpravi pomanjkljivosti tožbe, a tega ni storila.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00023017
OZ člen 179, 299, 299/2, 378. ZOdv člen 17.
odmera pravične odškodnine - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - poškodba kolena - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - strah - tek zakonskih zamudnih obresti - zamudne obresti od nepremoženjske škode - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti - plačilo storitev brezplačne pravne pomoči - odmera odvetniških stroškov
Odmera pravične denarne odškodnine za zvin desnega kolena s posledičnim raztrganjem ene tretjine lateralnega miniskusa.
Zapadlost terjatve in zamuda namreč nista identična pravna pojma. Zapadlost terjatve je upravičenje zahtevati izpolnitev obveznosti. Pri odškodninskih terjatvah nastane z dnem nastanka škode (165. člen OZ). Zamudne obresti pa ne gredo od zapadlosti zahtevka, temveč od nastanka zamude. Po 378. členu OZ namreč zamudne obresti dolguje dolžnik, ki je v zamudi. V zamudo tožnik pride, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev (prvi odstavek 299. člena OZ). Ta pa je pri odškodninskih terjatvah vezana na poziv upnika dolžniku, naj mu povrne škodo (drugi odstavek 299. člena OZ).
Odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki mu pripada po Zakonu o odvetništvu.
nesreča na delovnem mestu - regresni zahtevek - premoženjska škoda - odgovornost delodajalca - opustitev ukrepov iz varstva pri delu - organizacija delovnega procesa - nadzor nad delavcem - usposabljanje delavca
Ob zgoraj izpostavljenih bistvenih okoliščinah je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je tožničina škoda (predmetna nesreča oziroma posledični stroški zdravljenja poškodovanega delavca) v vzročni zvezi s toženkinim protipravnim ravnanjem. Toženka je namreč (tudi preko ravnanja ostalih treh delavcev) opustila ukrepe iz varstva pri delu (ni ustrezno organizirala delovnega procesa, ni izvajala ustreznega nadzora nad delom delavcev in delavcev ni ustrezno usposobila), zaradi česar je prišlo do obravnavane delovne nesreče. Pritožbeno sodišče ob tem soglaša s presojo, da ob zgoraj izpostavljenih okoliščinah ni mogoče najti nobenega (so)prispevka poškodovanega delavca k nastali škodi oziroma izključitve odškodninske odgovornosti toženke.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka - očitno neopravičen razlog - prošnja za preložitev naroka - preložitev naroka zaradi zdravstvenih razlogov - nenadnost in nepredvidljivost bolezni
Po ustaljeni in enotni sodni praksi je lahko zdravstveno stanje stranke upravičen razlog za zamudo roka ali dejanja le, če je nenadno in nepredvidljivo. Tožnik tega sploh ne zatrjuje, pač pa graja ravnanje sodišča, ko ni preložilo naroka na njegovo v naprej posredovano prošnjo, češ da iz zdravstvenih razlogov ne more priti na sodišče.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/3, 145, 213, 214, 214/1, 231, 231-3. URS člen 15, 15/3, 33. ZPP člen 362.
postopek prisilne poravnave - načrt finančnega prestrukturiranja - predlog za začetek stečajnega postopka - aktivna legitimacija upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - ločitveni upnik - vezanost na odločbo ustavnega sodišča - kršitev ustavne pravice - pravica do zasebne lastnine - načelo sorazmernosti
Redno sodstvo je vezano na izrek, torej odločitev Ustavnega sodišča v posamični konkretni zadevi. Odločba Ustavnega sodišča, ki razveljavlja sodbo sodišča, ima lahko v svojem izreku samo enake pravne učinke kot (v izreku) razveljavljena sodna odločba. Učinkuje torej inter partes. (....) Sodiščem je Ustavno sodišče (dodala VJK) dopustilo, kljub vztrajnemu ponavljanju o precedenčni naravi in obvezujoči moči ustavnosodnih razlag Ustave tudi za sodišča (ne le za zakonodajalca, dodala VJK), da ta od obvezujoče razlage Ustave odstopijo, če za to podajo prepričljive ustavnopravne argumente.
Sodna praksa in teorija je v skladu z zakonsko ureditvijo, da potrjena prisilna poravnava na obveznost plačila terjatev, ki so bile zavarovane, ne vpliva do višine vrednosti zavarovanja. Torej se jih v celoti plača do višine zavarovanja, česar pa ni mogoče enačiti z zapadlostjo za plačilo in posledično zamudo, ki ima za posledico procesno upravičenje upnika, da predlaga stečaj.
ZPP člen 214, 214/2. ZZVZZ člen 86, 87, 87/2, 88, 91.
odškodninski zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje - predhodni zdravstveni pregled - III. kategorija invalidnosti - višina škode - nadomestilo plače za čas zadržanosti od dela
Za presojo vzročne zveze med protipravnim ravnanjem delodajalca in škodo pa je z vidika drugega odstavka 87. člena ZZVZZ pomembno, da je nastala škoda posledica dejstva, da je bilo delovno razmerje sklenjeno brez predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo, ki zdravstveno ni bila sposobna za opravljanje določenih del oziroma nalog, kar se je pozneje ugotovilo z zdravstvenim pregledom.
Treba je ločiti med začasno nezmožnostjo za delo in sposobnostjo za opravljanje določenih del in nalog (tč. 16 obrazložitve izpodbijane sodbe). Dejstvo, da je oseba začasno nezmožna za delo oziroma upravičena do nadomestila zaradi začasne zadržanosti od dela ne pomeni, da je hkrati tudi zdravstveno nesposobna za opravljanje določenih del in nalog.
ZIZ člen 21, 21/1, 55, 55/1, 55/1-8, 56. OZ člen 285.
primernost izvršilnega naslova za izvršbo - vezanost na izvršilni naslov - izvršba za izpolnitev nedenarnih obveznosti - ugovor po izteku roka - opozicijski ugovorni razlogi - delna izpolnitev
Za razlago izreka ni treba imeti izvedenca (če bi bil potreben, potem bi imel pritožnik prav: izvršilni naslov ne bi bil primeren za izvršbo; prim. prvi odstavek 21. člena ZIZ), zadošča znanje slovenskega jezika.
Delna izpolnitev je neizpolnitev, če zahtevana izpolnitev pomeni celoto.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - dajanje neresničnih podatkov - zloraba pravice do odpusta obveznosti - izpodbojna zakonska domneva - dokazno breme - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo in v razlogih sklepa navedlo vsa relevantna dejstva za uporabo domneve iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Glede na določbo o izpodbojnosti domneve pa pri tem dodaja, da je trditveno in dokazno breme o dejstvih, s katerimi se domneva izpodbija, na strani dolžnice, ki pa mu ni uspela zadostiti.
Stališče pritožnice, da sama ni bila dolžna zatrjevati v svojo obrambo nobenih dejstev, s katerimi bi ovrgla zakonsko domnevo o njeni nepoštenosti in nevestnosti, je zmotno.
ZPP člen 115, 115/2, 339, 339/2, 339/2-8, 355, 357a.. ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. Pravilnik o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem (2008) člen 1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - grožnja - zdravniško potrdilo - izostanek pravdne stranke z naroka - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Glede na to, da je tožnica štirikrat opravičila svoj izostanek po razveljavitvi prve sodbe, se zastavlja vprašanje, ali je šlo dejansko v vseh primerih za bolezen, ki je nenadna in nepredvidljiva v smislu Pravilnika o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem. Ker je tožnica podala opravičilo na predpisanem obrazu, bi moralo sodišče prve stopnje, glede na dvome o utemeljenosti takšnih opravičil, na naroku razčistiti, kdaj bo zdravstveno stanje tožnici omogočalo zaslišanje, ali pa postopati v skladu z drugim odstavkom 115. člena ZPP ter zahtevati presojo upravičenosti izdaje zdravniškega opravičila pri imenovanem zdravniku Zavoda za zdravstveno zavarovanje v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Šele potem bi bilo mogoče šteti, da tožničino zaslišanje bodisi ni mogoče, ali pa tožničino odsotnost šteti za neopravičeno in dokazni postopek zaključiti brez njenega zaslišanja. Ker ni tako postopalo, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj tožnici ni bila dana možnost sodelovati v postopku.