KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026252
KZ-1 člen 259, 259/1.. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - subjektivni element kaznivega dejanja - nejasni razlogi sodbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Potrdilo, ki izkazuje plačilo točno določenega zneska, ni mogoče interpretirati drugače, kot da je ta znesek dejansko plačan, zato so razlogi napadene sodbe, s katerimi sodišče prve stopnje sledi zagovoru obdolženega, da je bil prepričan, da je bil komunalni prispevek plačan, ker je bila sklenjena pogodba o poračunu plačila tega komunalnega prispevka, do katerega bo prišlo ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe, ki jo bosta sklenila Občina D. in družba E. d.o.o. po izgradnji objekta, tudi po oceni pritožbenega sodišča nejasni, kar predstavlja v pritožbi uveljavljano bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
ZObr v prvem odstavku 98.c člena določa, da pripadniku, ki v miru opravlja vojaško službo oziroma službo izven države, pri izvrševanju obveznosti sprejetih v mednarodnih organizacijah pripada plača z dodatki po osnovah in merilih, ki jih predpiše Vlada RS. V drugem odstavku 98.c člena ZObr pa je še določeno, da se pripadniku iz prejšnjega odstavka plača obračuna po osnovah in dodatkih, kot če bi delal v povprečju 174 ur mesečno. Glede na takšno pravno podlago je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo urno postavko, ki jo je ugotovilo tako, da je tožnikovo plačo delilo s številom ur (174) in tožniku prisodilo odškodnino za 23 dni neizkoriščenega tedenskega počitka v pravilni višini.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - ugrabitev otroka - dokazna ocena - pravica do izjave - izkaz verjetnosti
V postopkih za izrek ukrepov po ZPND zadostuje, da so dejstva dokazana s stopnjo verjetnosti, zato sodišče izvede le tiste dokaze, ki so potrebni, da se s stopnjo verjetnosti potrdi (ne)obstoj odločilnih dejstev.
stiki - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - izvedensko mnenje - dokazi - indici
K odločitvi, kateri od staršev je bolj primeren za vzgojo in varstvo otroka, ne bi pripomogle poizvedbe v vrtcu in šoli ter na CSD. Vsi ti dokazi bi bili kvečjemu posredno pomembni, kot indici, vendar se je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se opre na bolj zanesljive in neposredne dokaze, to je na izčrpne izpovedbe obeh staršev in na strokovno, temeljito in jasno ter prav tako izčrpno mnenje sodne izvedenke klinično psihološke stroke.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Tožena stranka bi lahko pojasnila v zvezi s tožbenim zahtevkom podala že v odgovoru na tožbo, saj so navedbe iz te pripravljalne vloge odgovor na tožbene navedbe, tožeča stranka pa med odgovorom na tožbo in prvo pripravljalno vlogo ni podala nobenih novih navedb, na katere bi tožena stranka morala odgovoriti. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da prva pripravljalna vloga tožene stranke skladno z določbo 155. člena ZPP ni bila potrebna.
invalidnost - poklicna rehabilitacija - zdravstveno stanje
Ker je v pogodbi o poklicni rehabilitaciji kot razlog za podaljšanje navedena začasna nezmožnost za delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti, ki je trajala neprekinjeno daljši čas, je sodišče prve stopnje (v zvezi z že podanim mnenjem invalidske komisije I. stopnje) za razjasnitev dejanskega stanja, torej ali so obstajali bolezenski razlogi za podaljšanje poklicne rehabilitacije, utemeljeno izvedlo dokaz z izvedenko psihiatrinjo.
Ker je bila tožničina zahteva za izplačilo dodatka za nego otroka vložena 17. 10. 2016, torej po 96. členu ZSDP-1 ni podlage za uveljavitev pravice ali izplačilo denarne dajatve za nazaj, torej pred 1. 11. 2016.
ZPP člen 154, 154/3, 155, 155/1.. ZDOdv Zakon o državnem odvetništvu (2017) člen 27.
odločitev o pravdnih stroških - stroški predsodnega postopka
Tožnik ni upravičen do povračila stroškov predsodnega postopka. Predmet spora je denarna terjatev, za katero velja neposredno sodno varstvo, zato stroški predpravdnega postopka niso potrebni strošek postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026244
KZ-1 člen 86, 86/12, 211, 211/1. ZKP člen 402, 402/3.
nadomestitev kazni zapora - vikend zapor - skrb za otroka - namen kaznovanja - resocializacija obsojenca
Glede na navedeno so po oceni pritožbenega sodišča na strani obsojene podani vsi tisti pogoji, ki jih zahteva zakon za izvršitev preostanka zaporne kazni z vikend zaporom, saj ima ob vseh navedenih okoliščinah dejstvo, da obsojena skrbi za nedoletnega otroka drugačno težo, kot jo je sicer temu pripisalo sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00022134
URS člen 121, 125. ZASP člen 157, 157/4, 157/7, 157a, 157a/2, 168, 168/4. ZKUASP člen 44, 44/4, 44/8.
avtorski sorodna pravica - kolektivno uveljavljanje pravic - fonogram - plačilo nadomestila - tarifa - skupni sporazum - exceptio illegalis - odmera stroškov pravdnega postopka po temelju in po višini
Pravica proizvajalcev fonogramov je enaka, če priobčevalec sodeluje pri pobiranju dajatev ali ne. Tudi prikrajšanje, ki ga utrpi proizvajalec fonogramov zaradi opustitve prostovoljnega plačila nadomestila je enako, če priobčevalec sodeluje pri plačevanju nadomestila in sklene pogodbo, ali pa ne. Proizvajalec fonogramov je pač prikrajšan za nadomestilo, do katerega je upravičen.
zahtevek za znižanje preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - otroški dodatek - štipendija - potrebe otroka - preživninsko breme - zmožnosti zavezancev
V novejši sodni praksi je sprejeto stališče, da se znesek otroškega dodatka – enako velja za štipendijo – ne odšteje od zneska ugotovljenih otrokovih potreb. Razlogi za takšno stališče izvirajo iz samega namena otroškega dodatka (štipendije), saj gre za dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otrok, ki ga zaradi uresničevanja načela socialne države zagotavlja država.
Ne glede na to, da je od izdelave pisnega izvedenskega mnenja od 2. 3. 2018 do izdelave dopolnilnega mnenja 13. 5. 2018 poteklo krajše obdobje, je glede na pripombe tožnika za strokovno pripravo dopolnilnega mnenja ponovna proučitev dokumentacije in priglasitev stroškov za študij spisa, povsem utemeljena glede na obsežno dokumentacijo in vrsto odprtih strokovnih vprašanj. Čas dveh mesecev od izdelave pisnega izvedenskega mnenja in dopolnilnega mnenja ni tako kratek čas, da ne bi bil potreben ponovni študij spisa s prilogami.
Za uresničitev zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije ne zadostuje, da se je dolžnik zavezal izpolniti obveznost, pa do tega ob dospelosti ni prišlo. Zaveza k izpolnitvi obveznosti je namreč element, ki je značilen za vsako pogodbeno razmerje, sama pogodbena zaveza pa sama po sebi tudi še ne predstavlja uresničitev zakonskega znaka preslepitve.
ZDR-1 člen 47, 47/3.. ZPacP člen 44, 46.. ZSPJS člen 3a.. ZPP člen 355.
odškodninska odgovornost delodajalca - šikaniranje delavca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - predstojnik - razrešitev s funkcije - objava osebnih podatkov
Ker tožnica v obravnavani zadevi ni zatrjevala, da bi bila pravnomočna odločitev o zahtevku za ugotovitev nezakonitosti razrešitve s položaja predstojnice razveljavljena ali spremenjena, je sodišče napačno štelo, da zaradi pravnomočnosti odločitve o zakonitosti njene razrešitve in veljavnosti njene zadnje pogodbe o zaposlitvi ni mogoče zaključiti, da je toženka tožnico z zakonito razrešitvijo trpinčila. Razrešitev tožnice z mesta predstojnice bi moralo presojati po vsebinsko, saj je bila tožba v delu, v katerem je tožnica uveljavljala nezakonitost sklepa, pravnomočno zavržena in o tem zahtevku po vsebini sploh ni bilo odločeno. Tako se sodišče prve stopnje ni opredelilo do kršitve, ki jo v obravnavani zadevi uveljavlja tožnica, ampak je štelo, da je bila razrešitev zakonita. Ker tožnica vtožuje odškodnino zaradi trpinčenja na delovnem mestu, bi moralo sodišče prve stopnje v tem sporu presojati tudi zatrjevano kršitev, ne glede na to, da je bilo o njej že odločeno v drugem sporu, saj o njej ni bilo odločeno po vsebini.
Tožnica je k varovanju osebnih podatkov pacientov zavezana po 44. členu ZPacP v zvezi z ZVOP-1, zato imen pacientov v dokaznih listinah v individualnem delovnem sporu, v katerem je tožnica vtoževala ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne bi smelo biti. Od navedene zakonske zaveze je ne odvezuje niti okoliščina, da je te listine s podatki pridobila od tožene stranke. Tožnica jih je posredovala sodišču, zato je bila dolžna poskrbeti, da so listine ustrezno anonimizirane. Zaradi tega je opozorilo, ki ji ga je skladno s 46. členom ZPacP dala tožena stranka, podano iz utemeljenega razloga in ne s šikanoznim namenom.
Sodišče prve stopnje ni vseh ravnanj tožene stranke presojalo kot celote. Posamezno ravnanje je dejansko lahko zakonito in posamezno ravnanje morda ne pomeni trpinčenja, vendar pa lahko skupek vseh ravnanj in pogostost teh ravnanj kaže na nadlegovanje oziroma trpinčenje posameznika na delovnem mestu. Tožnica v postopku zatrjuje, da je bila z ravnanji predpostavljene ponižana, degradirana in postavljena v slabši položaj od ostalih zaposlenih. Sodišče prve stopnje se je opredelilo le do posameznih ravnanj, pri tem pa ni presojalo, ali to dalj časa trajajoče ravnanje tožene stranke (in predpostavljene), kot celota predstavlja trpinčenja tožnice na delovnem mestu. Zato bi se moralo opredeliti do vseh v tožbi zatrjevanih ravnanj tožene stranke kot celote, do trditev tožnice, kako je občutila ravnanja tožene stranke in šele potem odločiti o tem, ali je zahtevek tožnice utemeljen ali ne.
Med bistvene kršitve določb kazenskega postopka, ki imajo za posledico razveljavitev sodbe, po določbi drugega odstavka 371. člena ZKP sodijo tiste, ki jih stori sodišče med pripravo glavne obravnave ali med glavno obravnavo ali pri izdaji sodbe na način, da ne uporabi kakšne določbe ZKP ali jo uporabi nepravilno, ali če na glavni obravnavi prekrši pravico obrambe, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost ali pravilnost sodbe. Obdolženec v pritožbi navaja vrsto kršitev, ki bi jih naj v postopku na kraju dogodka zagrešili policisti, ki niso opravili v pritožbi navedenih dejanj, to pa ne sodi med kršitve, upoštevne po določbi 371. člena ZKP.
denarna socialna pomoč - varstveni dodatek - plačilo zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev
Iz 1. odstavka 29. člena ZUPJS ne izhaja, da je izpolnjevanje pogojev za varstveni dodatek samo po sebi izključitveni razlog za pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Ob pogojnem odvisniku postane izključitveni razlog le, če so pravice v celoti zagotovljene iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ali iz drugega naslova. Ob uporabi argumentu a contrario je potrebno šteti, da je pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev zagotovljena tudi upravičencem do varstvenega dodatka, če teh pravic nimajo zagotovljenih iz drugega naslova. Pod pojem „navedene pravice“ sodita tako pravica do varstvenega dodatka, kot pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.
ZDR-1 člen 131, 132, 132/1, 161, 161/1.. ZPP člen 277, 277/2, 318.
regres za letni dopust - zamudna sodba - odpravnina ob upokojitvi
Ker je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen v spornem obdobju, ko mu je delovno razmerje prenehalo zaradi upokojitve, je upravičen na podlagi prvega odstavka 132. člena ZDR-1 do odpravnine ob upokojitvi v višini dveh povprečnih plač v RS za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.