prenos krajevne pristojnosti - pomanjkanje sodnikov - izločitev vseh sodnikov pristojnega sodišča
Na splošni ravni ni mogoče zavzeti stališča, da je pomanjkanje sodnikov (do katerega je prišlo zaradi izločitve), ki so z letnim razporedom določeni za sojenje v kazenskih zadevah na določenem sodišču, mogoče rešiti le s prenosom krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, saj pri sodišču sodniško funkcijo opravljajo še sodniki drugih oddelkov tega sodišča, za katere ne obstaja ovira, da ne bo sodili tudi v kazenskih zadevah.
nadaljevanje izvršbe zoper dediče - procesni sklep o nadaljevanju postopka z novim dolžnikom - omejitev odgovornosti dediča do višine podedovanega premoženja - ugovorni razlog v izvršilnem postopku - ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi
Sklep o nadaljevanju izvršbe zoper dediča je le procesno tehnični sklep, v katerem se ne odloča o vsebinskem nadaljevanju izvršilnega postopka z novim dolžnikom, temveč ta z njegovo izdajo zgolj formalnopravno postane stranka izvršilnega postopka. Za izdajo sklepa o nadaljevanju postopka zadošča, da je oseba, proti kateri je v takem primeru dovoljeno nadaljevanje izvršilnega postopka, dedič prvotnega dolžnika.
O vprašanju višine podedovanega premoženja se ne odloča pri izdaji sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka, zato tudi navedba višine podedovanega premoženja oziroma, da se izvršilni postopek nadaljuje do višine podedovanega premoženja, v izreku takšnega procesnega sklepa ni potrebna. Ker pa je sodišče prve stopnje v izreku nadaljevanje postopka omejilo do višine podedovanega premoženja (gre za prepis zakonske dikcije), bi višje sodišče s posegom v tak izrek odločilo dolžnici v škodo. Dejanska višina podedovanega premoženja in s tem povezana odgovornost dedinje pa bo predmet ugotavljanja v ugovornem postopku.
izdaja odločbe brez razpisa naroka - pogoji za odločitev brez naroka - zahteva stranke za izvedbo naroka - presoja dokazov - sporno dejansko stanje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - procesna kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti
Zahteva za izvedbo naroka mora biti vedno izrecna in ne zadostuje le predlog za zaslišanje strank ali prič.
Čim sodišče presoja listine, dejansko stanje ni nesporno. Predpostavka iz 488. člena ZPP je izpolnjena le, ko sodišče opravi le zaključek - vrednotenje nespornega dejanskega stanja na zakonski dejanski stan.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - začetek postopka odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - preizkusno obdobje - dolžina preizkusnega obdobja - skrajšanje preizkusnega obdobja - pravno sredstvo - mnenje upravitelja
Dolžnikovo pravno sredstvo, v kolikor se ne strinja z določitvijo preizkusnega obdobja v sklepu o začetku postopka odpusta obveznosti, ni pritožba zoper tak sklep, temveč se to uveljavlja z ugovorom. Zato niso utemeljeni očitki upraviteljice, da bi dolžnik moral vse te okoliščine uveljavljati s pritožbo in da se v pravnomočen sklep ne da posegati. Že sam zakon namreč določa, da je ugovor proti odpustu obveznosti treba vložiti do poteka preizkusnega obdobja, kar že samo po sebi pomeni, da pravnomočnost sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti, v katerem je določeno tudi preizkusno obdobje, ni ovira za vložitev ugovora. Navedeno pa tudi pomeni, da ni pomembno, ali so se okoliščine na dolžnikovi strani spremenile v času po izdaji sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti.
Upraviteljica ima sicer prav, ko navaja, da sodišče ni vezano na njeno mnenje. To pa ne pomeni, da sodišču ne bi bilo treba obrazložiti, zakaj mnenja upraviteljice ni upoštevalo.
Skrajšanje preizkusnega obdobja na čas, ki je krajši od dveh let, je dopustno le ob predlogu upravitelja.
Izredno skrajšanje preizkusnega obdobja je le izjema od sicerjšnjega pravila iz petega odstavka 400. člena ZFPPIPP, ki je predvidena le za primere najbolj ogroženih socialnih skupin.
Dolžnik sicer navaja, da sme sodišče upoštevati le že obstoječe okoliščine, vendar pa iz osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP izhaja drugače – pomembni so tudi izgledi v naslednjih dveh letih.
V zvezi z navedbami upraviteljice, da je daljše preizkusno obdobje potrebno zaradi obstoja terjatev do nekdanjih delodajalcev dolžnika, višje sodišče odgovarja, da dolžina preizkusnega obdobja na to ne vpliva. Gre namreč za premoženje stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, unovčeno pa bo kljub odpustu obveznosti.
izvršba na nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine - cenitev vrednosti nepremičnine - več nepremičnin - prodaja nepremičnine po delih ali po skupinah delov
Za poplačilo denarne terjatve upnika so lahko predmet izvršbe le dolžnikove stvari ali premoženjske oziroma materialne pravice, torej je lahko predmet izvršbe le nepremičnina, ki je v lasti dolžnika B. d.o.o. in ne tudi ostale ocenjevane nepremičnine, ki so v lasti dolžnika C. C., kar bo moralo sodišče kljub morebitni dejanski prodaji vseh nepremičnin kot celote upoštevati v nadaljevanju postopka pri opravi poplačila terjatev upnikov in nenazadnje tudi pri določitvi dolžnika, kateremu se vrne morebitni preostanek kupnine. Iz navedenega razloga je zato potrebno razpolagati (vsaj) z ločeno vrednostjo nepremičnine, ki je v lasti dolžnika B. d.o.o.
Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3. ZPP-UPB3 člen 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o določanju zavarovalne osnove (2013) člen 2.
izgubljeni zaslužek priče - nagrada in stroški izvedenca - obrazloženost sklepa o odmeri nagrade - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Priporočena cena ure inženirske storitve je uradna referenčna cena pri določanju urnih postavk inženirjev, med katere sodi tudi priča (samostojni podjetnik), in je zato tudi po mnenju pritožbenega sodišča v celoti sprejemljiva kot podlaga za izračun njenega izgubljenega zaslužka.
Sodna praksa stoji enotno na stališču, da gre za zelo zahtevno izvedensko delo le, ko le-to odstopa od standardne zahtevnosti in so torej podane izjemne okoliščine, zaradi katerih izvedensko delo odstopa od povprečnih nalog izvedencev. Glede na to mora sodišče svojo odločitev o priznani nagradi izvedencu ustrezno utemeljiti in ob tem pojasniti, zakaj ocenjuje izdelan izvid in mnenje v konkretni zadevi za zelo zahtevnega, izvedenec pa mora v dvomu obseg in zahtevnost svojega dela sodišču ustrezno obrazložiti. Enako pa velja tudi glede odmere materialnih stroškov izvedenca. V skladu z novim Pravilnikom o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih se izvedencu priznajo vsi tisti materialni stroški, ki so mu v zvezi s konkretnim izvedenskim delom dejansko nastali in je njihov nastanek tudi izkazal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - SODNE TAKSE
VSL00022177
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/5, 11/6, 12a, 12a/2, 12a/5. ZBPP člen 13, 14. ZSVarPre člen 8, 8/1, 11. ZUPJS člen 10, 17, 18, 19, 20. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - višina mesečnih dohodkov - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - obročno plačilo sodne takse - minimalni mesečni dohodek - preseganje dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka
Sredstva, s katerimi se preživlja toženka oziroma njena družina, se ne bodo občutno zmanjšala, če bo tožena stranka plačala sodno takso v sedmih zaporednih mesečnih obrokih po 429,00 EUR, saj bo po plačilu navedenega obroka ostalo še 1.118,12 EUR razpoložljivega mesečnega dohodka na člana toženkine družine, kar še vedno občutno presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je po zakonu predviden za osnovno preživljanje stranke oziroma njenih družinskih članov.
Tožena stranka v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni podala nikakršnih navedb glede lastništva poslovnih deležev družb (lastništvo slednjih je zamolčala), zato (povsem splošne) pritožbene navedbe, da je to premoženje težko unovčljivo, predstavljajo nedopustne pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da poslovni deleži niso tisto premoženje, ki se ga pri ugotavljanju materialnega položaja ne upošteva že po samem zakonu.
ZKP člen 35, 35/1. ZS člen 104, 104/2, 116. URS člen 23, 23/1.
prenos pristojnosti - stranka zaposlena na pristojnem sodišču
Dejstvo, da je obdolžena zaposlena na sodišču, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred istim sodiščem, zaradi česar je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Višje sodišče je pri odločitvi tako izhajalo iz stališča, da mora biti nepristranskost in neodvisnost sodišča razvidna tudi navzven.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba delodajalca - pravni prenos podjetja
Za presojo, ali gre za spremembo delodajalca v smislu določbe 75. člena ZDR-1, ki povzema določbo Direktive Sveta 2001/23/ES (in pred njo Direktive Sveta 77/187/EGS), je v obravnavani zadevi ključno stališče, ki ga je Sodišče EU (SEU) zavzelo v zadevi Rygaard, da ne gre za prenos podjetja (in s tem za spremembo delodajalca), če podjetje prenese drugemu podjetju le določena (gradbena) dela z namenom njihovega zaključka. V takem primeru bi lahko šlo za prenos podjetja le v primeru, ko bi prenos vključeval tudi prenos sredstev, ki omogočajo izvajanje aktivnosti na stabilen način. Tudi Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi že zavzelo stališče, da pravice iz pogodbe o zaposlitvi ne preidejo na delodajalca prevzemnika, če prenos podjetja v načelu ne zagotavlja pogojev za stabilno, torej tudi trajno zaposlitev delavca, ki izhaja iz njegove pogodbe o zaposlitvi.
Tožnik je po določbi prvega odstavka 158. člena ZPP upravičen do potrebnih pravdnih stroškov, nastalih od vložitve tožbe do pravočasnega umika. Sodišče prve stopnje bi pravdne stroške do umika tožbe moralo pravilno presojati po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo, tudi kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
invalidnost - poklicna rehabilitacija - zdravstveno stanje
Ker je v pogodbi o poklicni rehabilitaciji kot razlog za podaljšanje navedena začasna nezmožnost za delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti, ki je trajala neprekinjeno daljši čas, je sodišče prve stopnje (v zvezi z že podanim mnenjem invalidske komisije I. stopnje) za razjasnitev dejanskega stanja, torej ali so obstajali bolezenski razlogi za podaljšanje poklicne rehabilitacije, utemeljeno izvedlo dokaz z izvedenko psihiatrinjo.
denarna socialna pomoč - varstveni dodatek - plačilo zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev
Iz 1. odstavka 29. člena ZUPJS ne izhaja, da je izpolnjevanje pogojev za varstveni dodatek samo po sebi izključitveni razlog za pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Ob pogojnem odvisniku postane izključitveni razlog le, če so pravice v celoti zagotovljene iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ali iz drugega naslova. Ob uporabi argumentu a contrario je potrebno šteti, da je pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev zagotovljena tudi upravičencem do varstvenega dodatka, če teh pravic nimajo zagotovljenih iz drugega naslova. Pod pojem „navedene pravice“ sodita tako pravica do varstvenega dodatka, kot pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik tožbe sicer ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, vendar pa v vmesnem času (od izpolnitve zahtevka do umika tožbe) toženi stranki niso nastali nobeni stroški.
ZDR-1 člen 47, 47/3.. ZPacP člen 44, 46.. ZSPJS člen 3a.. ZPP člen 355.
odškodninska odgovornost delodajalca - šikaniranje delavca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - predstojnik - razrešitev s funkcije - objava osebnih podatkov
Ker tožnica v obravnavani zadevi ni zatrjevala, da bi bila pravnomočna odločitev o zahtevku za ugotovitev nezakonitosti razrešitve s položaja predstojnice razveljavljena ali spremenjena, je sodišče napačno štelo, da zaradi pravnomočnosti odločitve o zakonitosti njene razrešitve in veljavnosti njene zadnje pogodbe o zaposlitvi ni mogoče zaključiti, da je toženka tožnico z zakonito razrešitvijo trpinčila. Razrešitev tožnice z mesta predstojnice bi moralo presojati po vsebinsko, saj je bila tožba v delu, v katerem je tožnica uveljavljala nezakonitost sklepa, pravnomočno zavržena in o tem zahtevku po vsebini sploh ni bilo odločeno. Tako se sodišče prve stopnje ni opredelilo do kršitve, ki jo v obravnavani zadevi uveljavlja tožnica, ampak je štelo, da je bila razrešitev zakonita. Ker tožnica vtožuje odškodnino zaradi trpinčenja na delovnem mestu, bi moralo sodišče prve stopnje v tem sporu presojati tudi zatrjevano kršitev, ne glede na to, da je bilo o njej že odločeno v drugem sporu, saj o njej ni bilo odločeno po vsebini.
Tožnica je k varovanju osebnih podatkov pacientov zavezana po 44. členu ZPacP v zvezi z ZVOP-1, zato imen pacientov v dokaznih listinah v individualnem delovnem sporu, v katerem je tožnica vtoževala ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne bi smelo biti. Od navedene zakonske zaveze je ne odvezuje niti okoliščina, da je te listine s podatki pridobila od tožene stranke. Tožnica jih je posredovala sodišču, zato je bila dolžna poskrbeti, da so listine ustrezno anonimizirane. Zaradi tega je opozorilo, ki ji ga je skladno s 46. členom ZPacP dala tožena stranka, podano iz utemeljenega razloga in ne s šikanoznim namenom.
Sodišče prve stopnje ni vseh ravnanj tožene stranke presojalo kot celote. Posamezno ravnanje je dejansko lahko zakonito in posamezno ravnanje morda ne pomeni trpinčenja, vendar pa lahko skupek vseh ravnanj in pogostost teh ravnanj kaže na nadlegovanje oziroma trpinčenje posameznika na delovnem mestu. Tožnica v postopku zatrjuje, da je bila z ravnanji predpostavljene ponižana, degradirana in postavljena v slabši položaj od ostalih zaposlenih. Sodišče prve stopnje se je opredelilo le do posameznih ravnanj, pri tem pa ni presojalo, ali to dalj časa trajajoče ravnanje tožene stranke (in predpostavljene), kot celota predstavlja trpinčenja tožnice na delovnem mestu. Zato bi se moralo opredeliti do vseh v tožbi zatrjevanih ravnanj tožene stranke kot celote, do trditev tožnice, kako je občutila ravnanja tožene stranke in šele potem odločiti o tem, ali je zahtevek tožnice utemeljen ali ne.
Po sodni in ustavno sodni praksi se lahko z uporabo 183. člena ZPIZ-2 odpravijo napake, do katerih je prišlo v postopku upokojevanja. Izvirajo lahko iz neupoštevanja določenih prejemkov v pokojninsko osnovo. Gre za posebno izredno pravno sredstvo, s katerim se pod zakonskimi pogoji lahko poseže v pravnomočno urejeno pravno razmerje. Vendar je tak poseg v pravnomočno odločbo dopusten le, če je z njo kršeno materialno pravo, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja.
Za uresničitev zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije ne zadostuje, da se je dolžnik zavezal izpolniti obveznost, pa do tega ob dospelosti ni prišlo. Zaveza k izpolnitvi obveznosti je namreč element, ki je značilen za vsako pogodbeno razmerje, sama pogodbena zaveza pa sama po sebi tudi še ne predstavlja uresničitev zakonskega znaka preslepitve.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026252
KZ-1 člen 259, 259/1.. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - subjektivni element kaznivega dejanja - nejasni razlogi sodbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Potrdilo, ki izkazuje plačilo točno določenega zneska, ni mogoče interpretirati drugače, kot da je ta znesek dejansko plačan, zato so razlogi napadene sodbe, s katerimi sodišče prve stopnje sledi zagovoru obdolženega, da je bil prepričan, da je bil komunalni prispevek plačan, ker je bila sklenjena pogodba o poračunu plačila tega komunalnega prispevka, do katerega bo prišlo ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe, ki jo bosta sklenila Občina D. in družba E. d.o.o. po izgradnji objekta, tudi po oceni pritožbenega sodišča nejasni, kar predstavlja v pritožbi uveljavljano bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
stiki - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - izvedensko mnenje - dokazi - indici
K odločitvi, kateri od staršev je bolj primeren za vzgojo in varstvo otroka, ne bi pripomogle poizvedbe v vrtcu in šoli ter na CSD. Vsi ti dokazi bi bili kvečjemu posredno pomembni, kot indici, vendar se je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se opre na bolj zanesljive in neposredne dokaze, to je na izčrpne izpovedbe obeh staršev in na strokovno, temeljito in jasno ter prav tako izčrpno mnenje sodne izvedenke klinično psihološke stroke.