CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00022095
ZFPPIPP člen 121,121/1, 375, 375/2, 396. ZUstS člen 52, 52/1, 58. ZPP člen 360, 360/1.
postopek osebnega stečaja - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - pravnomočen sklep - opredelitev do nerelevantnih navedb - zadržanje postopka - ustavna pritožba - napoved ustavne pritožbe - pogoji za vložitev ustavne pritožbe - rok
Predlog za odpust obveznosti je pravnomočno zavrnjen, zato so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na kršitve pravil postopka v postopku odpusta obveznosti, neupoštevne in višje sodišče nanje ne odgovarja.
Ustavno sodišče ni sprejelo sklepa o zadržanju tega postopka, zato ni ovir za njegovo končanje.
nedenarni tožbeni zahtevek - določitev vrednosti spornega predmeta s strani sodišča - korekcija vrednosti spornega predmeta - uporaba pravil zpp - novela ZPP-D - stvarna pristojnost sodišča - časovna omejitev
Po določilih ZPP, vključno z novelo ZPP-D, se je bilo okrajno sodišče dolžno izreči za stvarno nepristojno ves čas teka postopka v primeru, da so bili podani zakonski pogoji. Prav tako je tretji odstavek 44. člena določal korekturno funkcijo sodišča pri ugotovitvi vrednosti spornega predmeta nedenarnega zahtevka, pod pogojem, da se je postavilo vprašanje o stvari pristojnosti ali pravici do revizije. To je sodišče lahko storilo najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja. Sodišče prve stopnje je navedena določila pravilno uporabilo s tem, ko je ugotovilo novo vrednost spornega predmeta ter se izreklo za stvarno nepristojno.
Pri nedenarnih zahtevkih je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo tožeča stranka navede v tožbi, a ima sodišče korekturno pooblastilo, katerega uporabe stranke ne morejo izključiti, zato je pritožbena navedba, da sodišče nima pristojnosti preveriti vrednosti spornega predmeta pri nedenarnih zahtevkih neutemeljena.
ZPP člen 212, 285. SPZ člen 106, 115, 119. SZ-1 člen 2, 2/5. ZVEtL-1 člen 1. Pravilnik o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti prispevka (2004) člen 2, 7.
upravljanje poslovne stavbe - poslovni prostor - etažna lastnina - delitev stroškov - trditveno breme - dokazno breme - rok za odgovor na pripravljalno vlogo - pravica do izjave - nesklepčnost tožbenega zahtevka - materialno procesno vodstvo - procesna neaktivnost stranke - ključ delitve obratovalnih stroškov - posel izrednega upravljanja - soglasje vseh etažnih lastnikov - prerekanje trditev - pomanjkljive trditve - plačilo prispevka v rezervni sklad - višina prispevka v rezervni sklad
Ustrezno materialnopravno podlago za presojo spornega razmerja med strankama predstavlja SPZ, saj ureja etažno lastnino kot splošni institut, ki se uporablja za vse oblike nastanka etažne lastnine in posebej ne ureja specifičnega namena stavbe, ki je v etažni lastnini.
Vztrajanje tožeče stranke pri uporabi drugačnega ključa delitve je, za uspešen preizkus višine tožbenega zahtevka v tem delu, tako od nje terjalo tudi ustrezna pojasnila o veljavno sklenjenem sporazumu glede takšnega načina obračunavanja. Ker teh trditev tožeča stranka kljub ugovoru tožene stranke v nadaljevanju postopka ni podala, sta stališče sodišča prve stopnje, da utemeljenost iztoževanih zneskov po zatrjevani pogodbeni podlagi ni preverljiva, in posledična odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka, pravilna.
umik predloga za pregon - novo kaznivo dejanje - kaznivo dejanje grožnje - strah
Res je sicer, da se je oškodovanec kot tožeča stranka v citirani pravdni zadevi zavezal umakniti kazensko ovadbo zoper oba obdolženca, vendar natančno branje zapisa te sodne poravnave pokaže, da pa oškodovanec v tej sodni poravnavi ni umaknil predlog za pregon, temveč se je k temu le zavezal, česar pa v nadaljevanju, kot je pojasnilo že prvostopno sodišče, ko je 16. 3. 2017 znova prišlo do storitve identičnega kaznivega dejanja na njegovo škodo s strani obd. J. B., ni storil. Zato je navajanje pritožbe, da je v citirani sodni poravnavi prišlo do umika predloga za pregon napačno, zaradi česar posledično tudi ni utemeljen pritožbeni razlog o neizpolnitvi procesne predpostavke za obravnavani kazenski postopek, zato sodišče tudi ni kršilo kazenski zakon iz 3. točke člena 392 ZKP in 5. točke prvega odstavka člena 371 ZKP.
Oškodovanec je ves čas postopka, torej od podaje kazenske ovadbe dalje zatrjeval, da se je ta dogodek zgodil v začetku avgusta 2016 okoli 13.00 ure, kar je povzel tudi državni tožilec v obtožni akt in prvo sodišče v izpodbijano sodbo, ki je tudi ustrezno raziskalo čas storitve kaznivega dejanja, zlasti s prisotnostjo obdolženke na njenem delovnem mestu v tem obdobju, zato je takšen zapis glede časa storitve kaznivega dejanja v sodbenem izreku pod točko I) zadosten in v nasprotju s pritožbenimi navedbami ni pomanjkljiv do te mere, da obdolženki ne bi bila omogočena ustrezna obramba, kot to neutemeljeno trdi pritožba, ki je bila ves čas tudi aktivna v dokaznem postopku.
Ni mogoče sprejeti teze pritožbe, da v obravnavanem primeru ni šlo za resno grožnjo, ker naj bi oškodovanec govoril le o razburjenosti, ne pa o strahu. Sam pojem grožnje namreč ni zamejen le s točno določenimi izrazi posameznika, temveč je obstoj resne grožnje potrebno presojati v povezavi z vsemi ugotovljenimi okoliščinami konkretnega dogodka, pri čemer pa pritožba tudi selektivno povzema izpoved oškodovanca le z enega naroka glede njegove razburjenosti, spregleda pa, kot je ugotovilo že prvo sodišče, da je oškodovanec na glavni obravnavi (7. 2. 2018, list. št. 67, 2. stran) na vprašanje sodišča določno izpovedal, da mu je obdolženka A. B. grozila, da ga bodo S. in njegovi stolkli, kar je prvo sodišče ob upoštevanju predhodnih nesoglasij obeh družin in večih prijav na ZPIZ ter druge pristojne organe s strani S. B. o oškodovančevi delovni (ne)zmožnosti še dodatno prepričalo v obstoj resnosti groženj, zato je tudi v tem delu pritožbeni očitek o tem, da niso podani znaki kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku člena 135 KZ-1, neutemeljen.
Ne drži, da je prvo sodišče samo skonstruiralo zaključke o oškodovančevem strahu in da tudi medicinska dokumentacija slednjega ni potrdila. Oškodovanec je namreč svoja občutja v obeh dogodkih večkrat natančno pojasnil v vseh fazah postopka, ti občutki pa so se kazali v razburjenosti, strahu in živčnosti, ob tem pa je izpovedal še o siceršnjih odnosih in med obema družinama, tudi o podpisu sodne poravnave v prej navedeni pravdni zadevi, kar naj bi storil prav tako iz strahu.
določitev vrednosti po prostem preudarku - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje sklepov skupščine delniške družbe - določitev vrednosti spornega predmeta s strani sodišča - nepravilna odmera sodne takse
Upoštevaje izbrani kriterij (imetništvo delnic) je pravni interes tožeče stranke za sodno varstvo v razmerju do predlagane kupnine potrebno ovrednotiti glede na njena upravičenja znotraj tožene stranke.
spor majhne vrednosti - pogodba o sklenitvi naročniškega razmerja - naročniška pogodba za uporabo gsm omrežja - izvedba naroka - ugovor pasivne legitimacije
Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno ovrednotilo sklenjeno pogodbo o naročniškem razmerju in je pravilno ugotovilo, da dejanska uporaba telefonske številke s strani njegovega brata na pogodbo in s tem utemeljenost tožbenega zahtevka ne more imeti vpliva, saj gre za njuno notranje razmerje, do spremembe pogojev iz naročniške pogodbe pa bi lahko prišlo le ob soglasju pravdnih strank, česar pa toženec ne zatrjuje.
Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3. ZPP-UPB3 člen 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o določanju zavarovalne osnove (2013) člen 2.
izgubljeni zaslužek priče - nagrada in stroški izvedenca - obrazloženost sklepa o odmeri nagrade - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Priporočena cena ure inženirske storitve je uradna referenčna cena pri določanju urnih postavk inženirjev, med katere sodi tudi priča (samostojni podjetnik), in je zato tudi po mnenju pritožbenega sodišča v celoti sprejemljiva kot podlaga za izračun njenega izgubljenega zaslužka.
Sodna praksa stoji enotno na stališču, da gre za zelo zahtevno izvedensko delo le, ko le-to odstopa od standardne zahtevnosti in so torej podane izjemne okoliščine, zaradi katerih izvedensko delo odstopa od povprečnih nalog izvedencev. Glede na to mora sodišče svojo odločitev o priznani nagradi izvedencu ustrezno utemeljiti in ob tem pojasniti, zakaj ocenjuje izdelan izvid in mnenje v konkretni zadevi za zelo zahtevnega, izvedenec pa mora v dvomu obseg in zahtevnost svojega dela sodišču ustrezno obrazložiti. Enako pa velja tudi glede odmere materialnih stroškov izvedenca. V skladu z novim Pravilnikom o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih se izvedencu priznajo vsi tisti materialni stroški, ki so mu v zvezi s konkretnim izvedenskim delom dejansko nastali in je njihov nastanek tudi izkazal.
ZKP člen 35, 35/1. ZS člen 104, 104/2, 116. URS člen 23, 23/1.
prenos pristojnosti - stranka zaposlena na pristojnem sodišču
Dejstvo, da je obdolžena zaposlena na sodišču, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred istim sodiščem, zaradi česar je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Višje sodišče je pri odločitvi tako izhajalo iz stališča, da mora biti nepristranskost in neodvisnost sodišča razvidna tudi navzven.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - SODNE TAKSE
VSL00022177
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/5, 11/6, 12a, 12a/2, 12a/5. ZBPP člen 13, 14. ZSVarPre člen 8, 8/1, 11. ZUPJS člen 10, 17, 18, 19, 20. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - višina mesečnih dohodkov - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - obročno plačilo sodne takse - minimalni mesečni dohodek - preseganje dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka
Sredstva, s katerimi se preživlja toženka oziroma njena družina, se ne bodo občutno zmanjšala, če bo tožena stranka plačala sodno takso v sedmih zaporednih mesečnih obrokih po 429,00 EUR, saj bo po plačilu navedenega obroka ostalo še 1.118,12 EUR razpoložljivega mesečnega dohodka na člana toženkine družine, kar še vedno občutno presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je po zakonu predviden za osnovno preživljanje stranke oziroma njenih družinskih članov.
Tožena stranka v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni podala nikakršnih navedb glede lastništva poslovnih deležev družb (lastništvo slednjih je zamolčala), zato (povsem splošne) pritožbene navedbe, da je to premoženje težko unovčljivo, predstavljajo nedopustne pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da poslovni deleži niso tisto premoženje, ki se ga pri ugotavljanju materialnega položaja ne upošteva že po samem zakonu.
ZPP člen 154, 154/3, 155, 155/1.. ZDOdv Zakon o državnem odvetništvu (2017) člen 27.
odločitev o pravdnih stroških - stroški predsodnega postopka
Tožnik ni upravičen do povračila stroškov predsodnega postopka. Predmet spora je denarna terjatev, za katero velja neposredno sodno varstvo, zato stroški predpravdnega postopka niso potrebni strošek postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP).
Pričakovanje predlagatelja, da bo do sklenitve pogodbe o nakupu delnic tožnice prišlo, ne zadošča za utemeljitev pravnega interesa, ki mora biti podan za dopustitev stranske intervencije.
Ker sta pritožnici umaknili že vloženo pritožbo, preden je pritožbeno sodišče izdalo odločbo, je pritožbeno sodišče umik pritožbe le še vzelo na znanje in postopek ustavilo.
Tožnik je po določbi prvega odstavka 158. člena ZPP upravičen do potrebnih pravdnih stroškov, nastalih od vložitve tožbe do pravočasnega umika. Sodišče prve stopnje bi pravdne stroške do umika tožbe moralo pravilno presojati po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo, tudi kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
motenje posesti - ekonomski interes za varstvo posesti - prenehanje najemne pogodbe - odstranitev nosilca oglaševanja
Tožena stranka v pritožbi zato utemeljeno sodišču očita, da ni ugotavljalo, ali se je posestno stanje s prenehanjem lastninske pravice druge toženke spremenilo. Dejansko stanje je zato v tem delu nepopolno ugotovljeno.
Utemeljena pa je nadalje tudi pritožbena navedba, da se sodišče v zvezi z ugotavljanjem ekonomskega interesa ni opredelilo do ugovornih navedb tožencev, da je pravni temelj, t.j. najemna pogodba z dne 3. 9. 2013 prenehala, zaradi česar tožeča stranka ekonomskega interesa nima.
zahtevek za znižanje preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - otroški dodatek - štipendija - potrebe otroka - preživninsko breme - zmožnosti zavezancev
V novejši sodni praksi je sprejeto stališče, da se znesek otroškega dodatka – enako velja za štipendijo – ne odšteje od zneska ugotovljenih otrokovih potreb. Razlogi za takšno stališče izvirajo iz samega namena otroškega dodatka (štipendije), saj gre za dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otrok, ki ga zaradi uresničevanja načela socialne države zagotavlja država.
Ne glede na to, da je od izdelave pisnega izvedenskega mnenja od 2. 3. 2018 do izdelave dopolnilnega mnenja 13. 5. 2018 poteklo krajše obdobje, je glede na pripombe tožnika za strokovno pripravo dopolnilnega mnenja ponovna proučitev dokumentacije in priglasitev stroškov za študij spisa, povsem utemeljena glede na obsežno dokumentacijo in vrsto odprtih strokovnih vprašanj. Čas dveh mesecev od izdelave pisnega izvedenskega mnenja in dopolnilnega mnenja ni tako kratek čas, da ne bi bil potreben ponovni študij spisa s prilogami.
Tožba, ki jo je tožnica vložila na nepristojno sodišče, je bila tudi nepopolna in zato neprimerna za obravnavanje. Ni namreč vsebovala obveznih sestavin, ki jih določa 180. člen ZPP, med ostalim niti določnega tožbenega zahtevka. Tožnica je bila zato s sklepom sodišča pravilno in z ustreznimi napotki pozvana, da odpravi pomanjkljivosti tožbe, a tega ni storila.