spor majhne vrednosti - pogodba o sklenitvi naročniškega razmerja - naročniška pogodba za uporabo gsm omrežja - izvedba naroka - ugovor pasivne legitimacije
Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno ovrednotilo sklenjeno pogodbo o naročniškem razmerju in je pravilno ugotovilo, da dejanska uporaba telefonske številke s strani njegovega brata na pogodbo in s tem utemeljenost tožbenega zahtevka ne more imeti vpliva, saj gre za njuno notranje razmerje, do spremembe pogojev iz naročniške pogodbe pa bi lahko prišlo le ob soglasju pravdnih strank, česar pa toženec ne zatrjuje.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/5, 12a. ZUPJS člen 10, 10/1. ZZZDR člen 123, 123/3. DZ člen 148, 149, 150, 183.
dolžnost plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - materialni položaj - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - preživninska dolžnost staršev - ogroženost preživljanja prosilca - obročno plačilo sodne takse - premoženjsko stanje družinskih članov - dolžnost preživljanja otrok - premoženjsko stanje družine
Plačilo sodne takse je obveznost strank v postopku, v tem primeru pritožnice. Materialno stanje pritožničinih hčera je pomembno z vidika preživljanja njiju samih, nepravilna pa je razlaga, po kateri je predlagatelj sodno takso dolžan plačati iz sredstev družine oziroma so jo dolžni plačati predlagateljevi otroci. Preživljanje hčera je obveznost pritožnice, če pa imata hčerki zadostna sredstva za lastno preživljanje, ju tožnica dejansko ne preživlja. Pritožnica zato za plačilo sodne takse v postopku, v katerem je tožena kot porok, ne more uporabiti sredstev na varčevalnem računu svojih hčera.
S pravnomočno sodbo je tako tožencu naloženo določeno ravnanje (rušitev betonske plošče terase), ki ga v razmerju do dejanske oblasti tožnikov nad tem objektom (posestjo terase) ni mogoče okvalificirati za nedopustno in s tem motilno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00022095
ZFPPIPP člen 121,121/1, 375, 375/2, 396. ZUstS člen 52, 52/1, 58. ZPP člen 360, 360/1.
postopek osebnega stečaja - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - pravnomočen sklep - opredelitev do nerelevantnih navedb - zadržanje postopka - ustavna pritožba - napoved ustavne pritožbe - pogoji za vložitev ustavne pritožbe - rok
Predlog za odpust obveznosti je pravnomočno zavrnjen, zato so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na kršitve pravil postopka v postopku odpusta obveznosti, neupoštevne in višje sodišče nanje ne odgovarja.
Ustavno sodišče ni sprejelo sklepa o zadržanju tega postopka, zato ni ovir za njegovo končanje.
OZ člen 134.. ZIZ člen 272, 272/2.. URS člen 34, 35, 39.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - poseg v čast in dobro ime - pravica do svobode izražanja - svoboda izražanja - pravica do varstva časti in dobrega imena - javna oseba - objava na družbenem omrežju - Facebook - umik objave
Dolžnik se je sicer kritično, ostro in provokativno odzval na informacijo, da naj bi upnica kot učiteljica 1.a razreda OŠ ..., otroke poučevala o družinah z istospolnimi partnerji, vendar je s tem zapisom prvenstveno izražal kritiko učnih vsebin ter želel vzpodbuditi javno razpravo o tej tematiki (z agitacijo k ustreznim sistemskim spremembam v skladu z njegovimi nazori). Pritožba torej pravilno opozarja, da dolžnikov edini namen ni bil v žaljenju upnice, res pa je, da določeni segmenti te objave dopusten prag svobode izražanja presegajo.
Za zagotovitev svobode izražanja dolžnika na eni strani ter varstva osebnostnih pravic upnice na drugi strani ni potrebna (dopustna) celotna odstranitev spornega zapisa in vseh s tem povezanih komentarjev. Po mnenju pritožbenega sodišča zadostuje zgolj ustrezna anonimizacija (deindividualizacija) teh objav.
Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3. ZPP-UPB3 člen 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o določanju zavarovalne osnove (2013) člen 2.
izgubljeni zaslužek priče - nagrada in stroški izvedenca - obrazloženost sklepa o odmeri nagrade - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Priporočena cena ure inženirske storitve je uradna referenčna cena pri določanju urnih postavk inženirjev, med katere sodi tudi priča (samostojni podjetnik), in je zato tudi po mnenju pritožbenega sodišča v celoti sprejemljiva kot podlaga za izračun njenega izgubljenega zaslužka.
Sodna praksa stoji enotno na stališču, da gre za zelo zahtevno izvedensko delo le, ko le-to odstopa od standardne zahtevnosti in so torej podane izjemne okoliščine, zaradi katerih izvedensko delo odstopa od povprečnih nalog izvedencev. Glede na to mora sodišče svojo odločitev o priznani nagradi izvedencu ustrezno utemeljiti in ob tem pojasniti, zakaj ocenjuje izdelan izvid in mnenje v konkretni zadevi za zelo zahtevnega, izvedenec pa mora v dvomu obseg in zahtevnost svojega dela sodišču ustrezno obrazložiti. Enako pa velja tudi glede odmere materialnih stroškov izvedenca. V skladu z novim Pravilnikom o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih se izvedencu priznajo vsi tisti materialni stroški, ki so mu v zvezi s konkretnim izvedenskim delom dejansko nastali in je njihov nastanek tudi izkazal.
ZKP člen 35, 35/1. ZS člen 104, 104/2, 116. URS člen 23, 23/1.
prenos pristojnosti - stranka zaposlena na pristojnem sodišču
Dejstvo, da je obdolžena zaposlena na sodišču, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred istim sodiščem, zaradi česar je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Višje sodišče je pri odločitvi tako izhajalo iz stališča, da mora biti nepristranskost in neodvisnost sodišča razvidna tudi navzven.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - SODNE TAKSE
VSL00022177
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/5, 11/6, 12a, 12a/2, 12a/5. ZBPP člen 13, 14. ZSVarPre člen 8, 8/1, 11. ZUPJS člen 10, 17, 18, 19, 20. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - višina mesečnih dohodkov - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - obročno plačilo sodne takse - minimalni mesečni dohodek - preseganje dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka
Sredstva, s katerimi se preživlja toženka oziroma njena družina, se ne bodo občutno zmanjšala, če bo tožena stranka plačala sodno takso v sedmih zaporednih mesečnih obrokih po 429,00 EUR, saj bo po plačilu navedenega obroka ostalo še 1.118,12 EUR razpoložljivega mesečnega dohodka na člana toženkine družine, kar še vedno občutno presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je po zakonu predviden za osnovno preživljanje stranke oziroma njenih družinskih članov.
Tožena stranka v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni podala nikakršnih navedb glede lastništva poslovnih deležev družb (lastništvo slednjih je zamolčala), zato (povsem splošne) pritožbene navedbe, da je to premoženje težko unovčljivo, predstavljajo nedopustne pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da poslovni deleži niso tisto premoženje, ki se ga pri ugotavljanju materialnega položaja ne upošteva že po samem zakonu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026244
KZ-1 člen 86, 86/12, 211, 211/1. ZKP člen 402, 402/3.
nadomestitev kazni zapora - vikend zapor - skrb za otroka - namen kaznovanja - resocializacija obsojenca
Glede na navedeno so po oceni pritožbenega sodišča na strani obsojene podani vsi tisti pogoji, ki jih zahteva zakon za izvršitev preostanka zaporne kazni z vikend zaporom, saj ima ob vseh navedenih okoliščinah dejstvo, da obsojena skrbi za nedoletnega otroka drugačno težo, kot jo je sicer temu pripisalo sodišče prve stopnje.
invalidnost - odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč - odvetnik po uradni dolžnosti
V skladu s petim odstavkom 17. člena ZOdv je odvetnik postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi; morebitni dogovori po drugem odstavku 17. člena ZOdv (do višjega plačila za delo odvetniku) pa so v primeru zastopanja po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pomoči, nični.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026252
KZ-1 člen 259, 259/1.. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - subjektivni element kaznivega dejanja - nejasni razlogi sodbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Potrdilo, ki izkazuje plačilo točno določenega zneska, ni mogoče interpretirati drugače, kot da je ta znesek dejansko plačan, zato so razlogi napadene sodbe, s katerimi sodišče prve stopnje sledi zagovoru obdolženega, da je bil prepričan, da je bil komunalni prispevek plačan, ker je bila sklenjena pogodba o poračunu plačila tega komunalnega prispevka, do katerega bo prišlo ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe, ki jo bosta sklenila Občina D. in družba E. d.o.o. po izgradnji objekta, tudi po oceni pritožbenega sodišča nejasni, kar predstavlja v pritožbi uveljavljano bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba delodajalca - pravni prenos podjetja
Za presojo, ali gre za spremembo delodajalca v smislu določbe 75. člena ZDR-1, ki povzema določbo Direktive Sveta 2001/23/ES (in pred njo Direktive Sveta 77/187/EGS), je v obravnavani zadevi ključno stališče, ki ga je Sodišče EU (SEU) zavzelo v zadevi Rygaard, da ne gre za prenos podjetja (in s tem za spremembo delodajalca), če podjetje prenese drugemu podjetju le določena (gradbena) dela z namenom njihovega zaključka. V takem primeru bi lahko šlo za prenos podjetja le v primeru, ko bi prenos vključeval tudi prenos sredstev, ki omogočajo izvajanje aktivnosti na stabilen način. Tudi Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi že zavzelo stališče, da pravice iz pogodbe o zaposlitvi ne preidejo na delodajalca prevzemnika, če prenos podjetja v načelu ne zagotavlja pogojev za stabilno, torej tudi trajno zaposlitev delavca, ki izhaja iz njegove pogodbe o zaposlitvi.
ZObr v prvem odstavku 98.c člena določa, da pripadniku, ki v miru opravlja vojaško službo oziroma službo izven države, pri izvrševanju obveznosti sprejetih v mednarodnih organizacijah pripada plača z dodatki po osnovah in merilih, ki jih predpiše Vlada RS. V drugem odstavku 98.c člena ZObr pa je še določeno, da se pripadniku iz prejšnjega odstavka plača obračuna po osnovah in dodatkih, kot če bi delal v povprečju 174 ur mesečno. Glede na takšno pravno podlago je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo urno postavko, ki jo je ugotovilo tako, da je tožnikovo plačo delilo s številom ur (174) in tožniku prisodilo odškodnino za 23 dni neizkoriščenega tedenskega počitka v pravilni višini.
zahtevek za znižanje preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - otroški dodatek - štipendija - potrebe otroka - preživninsko breme - zmožnosti zavezancev
V novejši sodni praksi je sprejeto stališče, da se znesek otroškega dodatka – enako velja za štipendijo – ne odšteje od zneska ugotovljenih otrokovih potreb. Razlogi za takšno stališče izvirajo iz samega namena otroškega dodatka (štipendije), saj gre za dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otrok, ki ga zaradi uresničevanja načela socialne države zagotavlja država.
Ne glede na to, da je od izdelave pisnega izvedenskega mnenja od 2. 3. 2018 do izdelave dopolnilnega mnenja 13. 5. 2018 poteklo krajše obdobje, je glede na pripombe tožnika za strokovno pripravo dopolnilnega mnenja ponovna proučitev dokumentacije in priglasitev stroškov za študij spisa, povsem utemeljena glede na obsežno dokumentacijo in vrsto odprtih strokovnih vprašanj. Čas dveh mesecev od izdelave pisnega izvedenskega mnenja in dopolnilnega mnenja ni tako kratek čas, da ne bi bil potreben ponovni študij spisa s prilogami.
Tožba, ki jo je tožnica vložila na nepristojno sodišče, je bila tudi nepopolna in zato neprimerna za obravnavanje. Ni namreč vsebovala obveznih sestavin, ki jih določa 180. člen ZPP, med ostalim niti določnega tožbenega zahtevka. Tožnica je bila zato s sklepom sodišča pravilno in z ustreznimi napotki pozvana, da odpravi pomanjkljivosti tožbe, a tega ni storila.