soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost - podatki o prometu na transakcijskem računu
Če je dala tožena stranka pooblastilo za pridobitev podatkov, ki se obravnavajo kot davčna tajnost, sodišče prve stopnje s tem ni moglo pridobiti podatkov o stanju, prilivih in odlivih v zadnjih treh mesecih pri organizacijah za plačilni promet, sploh pa ne pri tujih organizacijah za plačilni promet. Slovensko sodišče ne more izvrševati oblasti na ozemlju tujih držav.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - izpraznitev stanovanja
Dolžnica predlaga, naj se stanovanje izprazni šele takrat, ko bo prodano, s čimer smiselno predlaga podaljšanje roka za izpraznitev stanovanja. Ker je rok, določen v drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP, zakonsko določen, ga sodišče ne more podaljšati.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - delna oprostitev plačila sodne takse - zdravstvene težave - izdatki - nekonkretizirana navedba - dopolnitev predloga za taksno oprostitev - pomanjkljiv predlog
Ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da tožeča stranka razpolaga z dokaj visokimi mesečnimi prihodki, ni pavšalna, saj izhaja iz predhodne ugotovitve, da pritožnica mesečno prejema pokojnino cca 1.722,23 EUR in je v treh mesecih pred vložitvijo predloga za oprostitev plačila sodne takse iz tega naslova prejela 5.184,79 EUR.
Dejstvo, da je pritožnica v teku postopka izgubila moža, s tem pa so odpadli visoki izdatki za njegovo zdravstveno oskrbo, je bilo zato zadosten podatek, da ob pomanjkanju konkretiziranih navedb in dokazov o drugih upoštevnih izdatkih, zatrjevanih stroškov zaradi blažitve lastnih zdravstvenih težav pritožnice prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo.
Sodišče je skladno s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 dolžno stranko pozvati le k dopolnitvi predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, če ta predlog nima obveznih sestavin iz drugega odstavka istega člena.
krivdna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost občine - opustitev dolžnega ravnanja - načelo neminem laedere - padec drevesa na vozilo - upravljalec javne površine - izreden vremenski pojav
Ker je bila bukev zdravo drevo, prva toženka utemeljeno ni pričakovala njenega padca. Pričakovano je namreč, da zdrava drevesa preživijo vremenske pojave. Zavedanje o tem, da obstaja nevarnost padca tudi zdravih dreves, bi lahko prva toženka pridobila šele po tem, ko bi do takšnega izrednega dogodka na tem področju že prišlo. V konkretnem primeru pa je bila padla bukev prvo drevo, ki je padlo na tem območju. Nerealistično bi bilo zato pričakovati, da bo prva toženka kot občina v danih okoliščinah v obdobju nekaj ur ugotovila obstoj nevarnosti padca sicer zdravih dreves in pravočasno zaprla vse površine, na katerih so rasla drevesa in katerih lastnica ali upravljalka je, oziroma ob vsa drevesa postavila svarilne znake. Načela neminem laedere sodišče ne more razlagati tako, da na osebe nalaga obveznosti, ki jih dejansko, tudi ob primerni skrbnosti, niso zmožne izpolniti. Tveganje za škodo, ki je posledica izrednih, objektivno nepredvidljivih dogodkov, po naravi stvari nosi vsak posameznik sam.
ZIZ člen 38a, 38a/3. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 7, 7/1. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 1, 1/4.
izvršiteljevi stroški - stroški rubeža - nagrada za neizvedeni rubež - varščina za plačilo dela in stroškov izvršitelja - višina varščine
Iz pravilnika ne izhaja, da varščina ne sme presegati same terjatve, ki se izterjuje, temveč, da ne sme presegati seštevka predvidenega plačila za to izvršilno dejanje in stroškov, ki bodo pri tem predvidoma nastali, torej, ko se izvršba na premičnine v fizičnem smislu še ni začela, plačila za izvršilno dejanje rubeža premičnin in stroškov v zvezi z njim.
Za en uspešen rubež bi izvršitelju pripadalo že 250 točk, izvršitelj pa je kot predviden strošek zahteval pol manj kot to. Da bo v tej zadevi potreben vsaj en uspešen rubež, pa upnik izrecno priznava. Ker tako utemeljenost plačila s strani izvršitelja zahtevanega zneska izhaja že iz materialnopravne določbe, ki pa jo je sodišče prve stopnje v obrazložitvi navedlo, dodatna obrazložitev sklepa v tem delu ni bila potrebna.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba po uradni dolžnosti - pravica do stikov otroka s starši - onemogočanje stikov z očetom - odločba o stikih - spremenjene razmere - razširitev stikov - varstvo koristi otroka - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - nadzorovani stiki - odklanjanje stikov s strani otroka - zavarovanje koristi otrok
Določitev stikov pod nadzorom ne pomeni ukrepanja sodišča, ker naj bi oče mladoletno A. A. kakorkoli ogrožal, temveč, da se s strokovno podporo strokovnih delavcev centra za socialno delo mladoletni A. A. pomaga ponovno vzpostaviti stik s predlagateljem, da se nadaljuje njuna medsebojna povezanost ter s tem prepreči njuna odtujitev.
Nasprotna udeleženka navaja, da se zaveda pomembnosti stikov, vendar pa bi po mnenju pritožbenega sodišča morala biti njena vloga aktivnejša. Ni dovolj, da stikov ne preprečuje, temveč jih mora tudi vzpodbujati, oziroma si aktivno prizadevati za ustrezen odnos mladoletne A. A. do stikov s predlagateljem.
razlaga splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje - pojem uporaba vozila - ugovor neobstoja zavarovalnega kritja - ugovor zastaranja - motorno vozilo kot delovni stroj
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je terjatev iz naslova dnevnega nadomestila zoper toženko nastala šele ob zaključku zdravljenja.
obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - prepozna pritožba - nepravdni postopek - pravni interes prizadetega - udeleženec, ki v nepravdnem postopku ni sodeloval
Stališče sodišča prve stopnje, po katerem rok iz 2. odstavka 30. člena ZNP za udeleženca, ki ni sodeloval v postopku na prvi stopnji, pa misli, da je z odločbo prizadet njegov interes, začne teči takrat kot udeležencu, ki je sodeloval v postopku, pa mu je bila odločba nazadnje vročena, pri čemer to velja tudi za roke za vložitev izrednih pravnih sredstev, je prestrogo in je napačno.
stečajni postopek nad pravno osebo - prodaja premoženja - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - ocena vrednosti premoženja - pooblastilo stečajnega upravitelja - znižanje cene - prodaja na javni dražbi
ZFPPIPP v drugem odstavku 346. člena pooblašča upravitelja, da oceni vrednost premoženja, navedenega v prvem odstavku 346. člena ZFPPIPP in torej šteje, da je upravitelj usposobljen za takšno cenitev. Očitki pritožnice, da upravitelj ni strokovno usposobljen za ocenitve vrednosti premoženja, zato niso utemeljeni.
SPZ člen 43, 43/3, 44, 44/2, 105, 105/1. ZZK-1 člen 8, 8/1. SZ-1 člen 7, 7/2.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - pridobitev lastninske pravice na delu nepremičnine - priposestvovanje dela nepremičnine - priposestvovanje idealnega deleža - priposestvovanje idealnega dela nepremičnine - etažna lastnina - pripadajoče zemljišče - garaža - posamezni del stavbe - pogoji za priposestvovanje - dobra vera priposestvovalca - veljaven pravni naslov - desetletna priposestvovalna doba - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - varstvo dobrovernega tretjega kot pridobitelja lastninske pravice - dobroverni pridobitelj
Tožnik zatrjuje, da je priposestvoval eno od garaž v stanovanjski hiši toženk. Če naj bi torej tožnik na ta način pridobil lastninsko pravico na delu tuje nepremičnine, kot je določeno v tretjem odstavku 43. člena SPZ, potem ne more hkrati na isti dejanski in pravni podlagi terjati zase še solastninskega deleža na isti nepremičnini kot celoti. Idealnega deleža na nepremičnini ni mogoče priposestvovati. Res je, da lastniku posameznega dela zgradbe po prvem odstavku 105. člena SPZ pripada tudi solastnina skupnih delov, vključno z zemljiščem, na katerem stoji zgradba. To pa ne pomeni, da si tožnik lahko lasti zahtevani idealni delež na celotni parceli toženk. Sicer pa v obravnavanem primeru še ni bila vzpostavljena etažna lastnina na stavbi, niti ni bilo določeno pripadajoče zemljišče.
Zakon o določanju stavbnih zemljišč v mestih in naseljih mestnegaznačaja (1968) člen 5, 5/4. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 38, 39, 39/1. ZLNDL člen 2, 2/1. SPZ člen 10.
nacionalizirano zemljišče - pravica uživanja - pravica uporabe - izvenknjižni prenos pravic uporabe - darilna pogodba - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - poizvedovalna dolžnost
Leta 1968 je bil sprejet Zakon o določanju stavbnih zemljišč v mestih in naseljih mestnega značaja. Zemljišča, ki so bila nacionalizirana že leta 1958 z ZNNZGZ, s tem zakonom niso bila nacionalizirana, ker so že bila družbena lastnina, zanje pa je veljal pravni režim, kot ga je določil ta zakon, torej zakon iz leta 1968. S četrtim odstavkom 5. člena je ta zakon izenačil pravni položaj prejšnjih lastnikov zemljišč, ki so bila nacionalizirana do uveljavitve tega zakona (torej na podlagi ZNNZGZ), s tistimi, na katere so prejšnji lastniki do uveljavitve tega zakona prenesli pravico uporabe ali prednostno pravico uporabe. Ta zakon je torej štel, da so prejšnji lastniki s pravnim poslom, sklenjenim pred uveljavitvijo tega zakona, prenesli pravico uporabe, čeprav je ZNNZGZ to pravico imenoval "pravica brezplačnega uživanja". Nadaljnji zakoni v to pravico niso posegli, vsi so govorili le o pravici uporabe kot o pravici nacionaliziranih zemljiščih.
Še preden je pritožbeno sodišče odločilo o pritožbi, je prejelo zapisnik o opravljeni glavni obravnavi v drugi pravdni zadevi s sklenjeno sodno poravnavo pravdnih strank. Sestavni del te sodne poravnave je izjava tožnika o umiku pritožbe v predmetni zadevi, zaradi česar pritožbeno sodišče ugotavlja, da je ta pritožba umaknjena.
Pri permanentnih zavarovanjih v skladu z določbo drugega odstavka 946. člena OZ pogodba preneha z dnem zapadlosti naslednje premije pod pogojem, da je zavarovanec pravočasno (najmanj tri mesece prej) o odstopu od pogodbe obvestil zavarovalnico, pri dolgoročnih zavarovanjih pa je v skladu s določbo tretjega odstavka 946. člena OZ možen odstop od zavarovanja oziroma njeno razdrtje šele po preteku treh let od sklenitve zavarovanja z odpovednim rokom šest mesecev.
tožba na razveljavitev sodne poravnave - izpodbijanje sodne poravnave - izredno pravno sredstvo - nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom - učinek sodne poravnave
Pri nedovoljenem razpolaganju strank gre za obid kogentnih določb materialnega prava in moralnih pravil, ne pa za pravilno uporabo materialnega in procesnega prava.
Bistvo prepovedi razpolaganja strank z zahtevkom je onemogočiti strankam, da bi s procesnim razpolaganjem dosegle učinek, ki ga s poslom materialnega prava ne morejo.
Učinek izpodbijane sodne poravnave je, da mora toženka izprazniti stanovanje in ga izročiti v posest tožeči stranki. Nobenega materialnopravnega predpisa, ki bi toženki prepovedal prepustitev stanovanja v posest nekomu, ki ni zemljiškoknjižni lastnik stanovanja, ni. Tako poravnavo bi lahko izpodbijal le lastnik stanovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00022534
ZZZDR člen 106, 106/5. URS člen 22.
določitev stikov med staršem in otrokom - izvrševanje stikov z otrokom - omejitev pravice do stikov - varstvo otrokovih koristi - stiki v korist otroka - imenovanje izvedenca - pravica do sodelovanja v postopku
Odločitev o stikih zajema tehtanje med pravicami več oseb, pri čemer je temeljno vodilo zasledovanje otrokove koristi. Odločitev o otrokovih stikih ne sme temeljiti le na ugotovitvi, da otrok stike zavrača, še zlasti, če je to posledica ravnanja drugega izmed staršev, saj mora drugi roditelj z aktivnim ravnanjem otroka pripraviti na stike.
Prvostopenjsko sodišče je zaključilo, da ukinitev stikov dečku ne bi bila v korist. Po drugi strani pa režim stikov, določen v izpodbijanem sklepu, lahko pripelje do ravno takega rezultata. Ob dejstvu, da se stiki niso izvrševali že dve leti in sta deček in oče odtujena, je kot na dlani zaključek, da bosta za ponovno vzpostavitev stikov potrebovala (strokovno) pomoč. Za odločitev o tem, kakšen režim stikov (če sploh, saj jih CSD npr. odsvetuje) je v otrokovo korist, je prav tako potrebno strokovno znanje izvedenca ustrezne stroke. Ker ga prvostopenjsko sodišče ni postavilo, kljub temu, da sta udeleženca v postopku to predlagala, prav tako tudi CSD (v obravnavanem primeru CSD ni podal strukturiranega poročila, pač pa je predlagal postavitev izvedenca ustrezne stroke zaradi zapletenosti in kompleksnosti primera), je kršilo pravico nasprotnega udeleženca do sodelovanja v postopku in posledično nepopolno ugotovilo dejansko stanje.
Ker je bila kupnina plačana v grobem v enaki višini, kot je bila predvidena v potrjeni prisilni poravnavi, je to za zaključek o odplačnosti cesij in izpolnjenosti načela ekvivalence dajatev bistvenega pomena.
opravičilo odsotnosti z naroka - predpisani obrazec - zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti z naroka
Drži sicer, da so bila opravičila na naroke izdana na predpisanem obrazcu, kar pa ne pomeni, da sodišče resničnosti vsebine obrazca (zdravniškega potrdila) ne bi smelo preverjati.
sprememba tožbe - subjektivna sprememba tožbe - prilagoditev tožbenega zahtevka - relevančna in irelevančna teorija - nesklepčnost - neobstoječa pravna oseba brez pravnega naslednika
Po izbrisu tožeče stranke P. d. o. o. po zaključku stečajnega postopka iz sodnega registra na aktivni strani ni več stranke postopka - tožnika. To predstavlja takšno neodpravljivo procesno oviro, ki onemogoča vsebinsko obravnavo tožbenega zahtevka (neobstoječa pravna oseba namreč ne more biti stranka postopka, zaradi pravnomočnega zaključka stečajnega postopka pa tudi ni njenih pravnih naslednikov). Odločitev o zavrženju tožbe je zato pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00022533
ZPP člen 318, 318/3. SZ-1 člen 103, 103/3, 112, 112/3.
zavrnilna zamudna sodba - zahtevek na izpraznitev stanovanja - odpoved najemne pogodbe - nesklepčnost tožbe - poziv na odpravo nesklepčnosti - tožbeni zahtevek za odpoved najemne pogodbe in vrnitev stvari najemodajalcu
Tožnika bi morala, če sta želela odpovedati najemno razmerje pred potekom roka, postaviti zahtevek na odpoved najemnega razmerja po (točno določeni) najemni pogodbi, za (točno opredeljeno) stanovanje, ob čemer bi morala izkazati pogoje iz tretjega odstavka 103. člena SZ-1, na kar bi šele sledil izpraznitveni zahtevek.
škodni dogodek - leasing - leasing avtomobila - pravni interes - aktivna legitimacija - ekonomski lastnik
V sodni praksi je sprejeto stališče, da ima tudi leasingojemalec poleg leasingodajalca premoženjski interes, da zavarovalni primer ne nastane, ker nosi vse tipične rizike lastnika, med drugim tudi nevarnost poškodovanja ali uničenja stvari.