ugovor krajevne pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - sporazum o pristojnosti slovenskega sodišča
Sporazum strank o krajevni pristojnosti, dogovorjen v Pogodbi, velja za vse spore, nastale iz tega pravnega razmerja, ne glede na veljavnost same Pogodbe.
Določbi prvega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujeta. Če tožnik tožbo takoj po izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od tožene stranke toliko pravdnih stroškov, kolikor mu pripada po prvem odstavku 154. člena ZPP.
pogodba o sofinanciranju doktorskega študija - pravočasnost izpolnitve pogodbe - rok za izpolnitev pogodbe - razlaga jasnih pogodbenih določil - formularna pogodba - vračilo izplačanih sredstev
Rok za izpolnitev pogodbe za celoten sklop kazalcev, ki govorijo o uspešni realizaciji pogodbe, je v pogodbi o sofinanciranju doktorskega študija določen enotno. Ker med strankama ni sporno, da je toženec svojo pogodbeno obveznost izpolnil, upoštevajoč kazalec iz drugega odstavka 4. člena pogodbe glede znanstvenega članka, ki bo sprejet v objavo oziroma objavljen pred iztekom roka, določenega v 5. členu pogodbe, tožnica s tožbenim zahtevkom na vračilo sredstev ne more uspeti.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - preizkusno obdobje - ugovor zoper odpust obveznosti - ugovor stečajnega upravitelja - razlogi za ugovor - ovire za odpust obveznosti - nesodelovanje stečajnega dolžnika - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - iskanje zaposlitve - nezmožnost za delo - dokazilo - sporazumno prenehanje delovnega razmerja - mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju - zloraba pravice do odpusta obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - izpodbojnost dejanj stečajnega dolžnika - stečajna masa
V postopku osebnega stečaja se je dolžnik dolžan odzvati na upraviteljeve pozive. Ni v situaciji, ko bi lahko sam upravitelju narekoval način vročanja upraviteljevih pisanj, zato se z zatrjevanim posredovanim predlogom upravitelju o načinu vročanja po pošti ne more razbremeniti svoje odgovornosti za neodzivanje na njegove dopise in pozive za pojasnila o prodaji stanovanja in s tem za kršitev določbe prvega odstavka 383.b člena ZFPPIPP.
Zmotno je stališče pritožnika, da je svojo zakonsko obveznost izpolnil s pavšalno navedbo o poplačilu hrvaških upnikov (brata in prijateljev) iz dobljene kupnine in da na njihovo željo ne more sporočiti njihovih imen.
S poplačevanjem dela svojih upnikov po lastni presoji in njihovo zaščito v smislu njihove neidentifikacije na njihovo željo mora dolžnik nositi tudi posledice svoje nekooperativnosti v predmetnem postopku, ki predstavlja kršitev po 383.b členu ZFPPIPP in s tem utemeljen razlog za ugovor proti odpustu obveznosti iz 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 169. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9, 208.
izvršba na nepremičnino - dom dolžnika - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - sorazmernost med višino terjatve in vrednostjo predmeta izvršbe - možnost poplačila iz drugega dolžnikovega premoženja - pritožba kot nesuspenzivno pravno sredstvo v davčnem postopku - človekove pravice - varstvo lastnine
Ne določba 169. člena ZIZ, ne odločbe ESČP, izdane v podobnih primerih (na primer zadeva Vaskrsič proti Sloveniji) ne utemeljujejo posplošenega zaključka, da bi bila v vseh primerih izključena izvršba na nepremičnino, ki je dolžnikov dom, ampak je potrebno upoštevati okoliščine vsakega konkretnega primera, zlasti višino terjatve in s tem povezano sorazmernost med terjatvijo in vrednostjo dolžnikovih nepremičnin ter možnost poplačila iz preostalega dolžnikovega premoženja. V primerih, ko terjatev ni relativno nizka in ne gre za očitno nesorazmerje, v tej fazi postopka (ko še ni ugotovljena vrednost nepremičnine) sodišče nima zadostnih informacij za presojo, ali je podana sorazmernost med predlaganimi sredstvi in predmeti izvršbe v primerjavi z višino terjatve.
Pritožba ne more uspeti niti z navedbami o tem, da zakonska ureditev glede nesuspenzivnosti pritožbe v davčnem postopku, ki ima za posledico, da se izvršilni postopek vodi že na podlagi nepravnomočne odločbe o odmeri davka, ki je izvršilni naslov, predstavlja poseg v njene ustavne pravice in pravico iz 1. člena prvega Protokola k EKČP. V konkretnem primeru, ko gre za postopek sodne izvršbe na nepremičnine, je potrebno upoštevati tudi določbe ZIZ in pravna sredstva, ki jih slednji zagotavlja, zlasti možnost predlagati odlog v primeru, ko dolžnik meni, da mu grozi nastanek nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode, kot tudi ostala procesna jamstva.
končanje stečajnega postopka - končno poročilo stečajnega upravitelja
Stečajni postopek, ki se začne nad pravno osebo, se lahko konča na dva načina in sicer: z razdelitvijo stečajne mase upnikom ali brez razdelitve stečajne mase. V konkretnem primeru se je končal z razdelitvijo stečajne mase upnikom s prednostnimi terjatvami.
Dokler razdelitvena masa ne zadošča za celotno plačilo terjatev predhodnega vrstnega reda, ki jih je treba upoštevati pri razdelitvi, ni dovoljeno začeti plačevati terjatev poznejšega vrstnega reda.
Pritožnik z nekonkretiziranimi pritožbenimi trditvami, da „vsi vemo, da določeni ima premoženje“, ni uspel ovreči pravilnosti izjave stečajnega upravitelja, da je izvedel vsa dejanja, ki jih je bilo treba opraviti v stečajnem postopku v zvezi s tem zakonom, na kateri temelji odločitev o končanju stečajnega postopka in razrešitvi upravitelja.
motenje posesti - pravica do posesti - lastništvo nepremičnine
Odločilni dejstvi, ki ju je moralo ugotoviti in upoštevati sodišče, sta, ali je tožnik pred opisanim posestmotitvenim ravnanjem tožencev imel sporni del ceste v posesti na način, da je cesto uporabljal za vožnje in ali sta toženca s svojim ravnanjem motila, oziroma preprečila tožniku vožnje. Ali je imel tožnik pravico do posesti na sporni poti, ni pomembno, prav tako ni pomembno lastništvo nepremičnine, po kateri teče sporna cesta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00022559
ZTLR člen 28, 28,/2, 28/4, 72, 72/3. SPZ člen 9, 43, 43/2, 269. ZPP člen 76, 77. BHSPV člen 2.
procesna sposobnost - katoliška cerkev kot gospodarski subjekt - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje nepremičnin v družbeni lastnini - dobrovernost posestnika - zakonita in dobroverna posest
Sposobnost biti stranka je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju in ustreza pravni sposobnosti po materialnem pravu. Glede cerkvenih institucij Katoliške cerkve, kakršna je tudi tožnica, ratificiran Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih (Uradni list RS št. 13/2004 z dne 12. 12. 2004) v 2. členu določa, da se Katoliški cerkvi priznava pravna osebnost, pravna osebnost pa se priznava tudi vsem teritorialnim in personalnim cerkvenim institucijam s sedežem v Republiki Sloveniji, ki imajo to osebnost po normah kanonskega prava, in ki jih mora cerkvena oblast v skladu s pravnim redom RS priglasiti pristojnemu državnemu organu, da jih registrira. Po kanonu 115 Zakonika cerkvenega prava je župnija trajno ustanovljena skupnost vernikov v delni Cerkvi, katere pastoralna skrb je pod oblastjo krajevnega škofa zaupana župniku; župnijo ustanovi, ukine ali prenese krajevni škof; zakonito ustanovljena župnija pa je pravna oseba. Iz izpiska iz portala AJPES, ki ga je predložila sama toženka (priloga B3), je razvidno, da je bila Župnija P. na dan 5. 9. 2016 vpisana v poslovnem registru. Procesna legitimacija tožnice Župnije P. v smislu njene sposobnosti biti stranka in pravdne sposobnosti (po 76. in 77. členu ZPP) je tako podana.
Po uveljavljenem enotnem stališču sodne prakse so tako bila državna (družbena) zemljišča izvzeta iz priposestovanja do prehoda družbene lastnine v zasebno lastnino, to pa na podlagi različnih privatizacijskih zakonov, ki so glede na posamezno vrsto nepremičnin določali pogoje za lastninjenje. Sporna kmetijska zemljišča so se tako prenesla iz družbene lastnine oziroma je na njih pridobila lastninsko pravico R. S., na podlagi 14. člena ZSKZ, to pa na podlagi samega zakona, ki je začel veljati 11. 3. 1993 (II Ips 323/2013). Torej bi upoštevna priposestvovalna doba, potrebna za pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, lahko začela teči šele 11. 3. 1993, ne pa tudi prej, ko so bila sporna kmetijska zemljišča še v družbeni lastnini.
Glede na neposredno povojno izročitev teh nepremičnin, ki so ji bile v času med svetovno vojno odvzete po okupatorski oblasti, s strani povojne oblasti (kar predstavlja pravni posel oziroma pravni naslov) in nadaljnje kar 69 let trajajoče neposeganje državnih organov v izvrševanje njenih tudi lastniških upravičenj na teh nepremičninah, pri čemer so jo tudi državni organi (GURS) očitno šteli kot lastnico teh nepremičnin, saj so jo kot takšno tudi obveščali o ukrepih v zvezi s temi nepremičninami, pa je bila tožnica tudi v opravičljivi zmoti glede veljavnega pravnega naslova pridobljene lastninske pravice na teh nepremičninah, na podlagi katerega je leta 1945 od povojne oblasti (ponovno) pridobila v posest te nepremičnine. Zapis v obrazložitvi odločbe Geodetske uprave z dne 25. 10. 2002, ki opozarja na neusklajenost zemljiškoknjižnega stanja pri parc. št. 870 k.o. ..., ker je v zemljiški knjigi vpisan še organ okupatorske oblasti iz druge svetovne vojne, ob takšnih okoliščinah ne predstavlja okoliščine, ki bi tožnici kot skrbni lastniški posestnici narekovala preveritev zemljiškoknjižnega stanja, kot je pravilno zaključilo tudi sodišče prve stopnje.
izdaja začasne odredbe - zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjeten obstoj neznatne škode - verjetna nevarnost za uveljavitev terjatve
Da je toženka stanovanje nameravala prodati, tudi po oceni pritožbenega sodišča utemeljuje obstoj nevarnosti, da bo uveljavitev tožnikove terjatve zaradi toženkinega ravnanja onemogočena ali precej otežena. Ta okoliščina namreč kaže na toženkin poskus razpolaganja s premoženjem, s katerim bi svoje nelikvidno premoženje pretvorila v likvidno, nevarnost hitrega občutnega zmanjšanja oziroma popolnega unovčenja te oblike premoženja pa je ravno zaradi toženkinega slabega dohodkovnega in socialnega stanja velika.
Upoštevaje navedeni preostanek kupnine (55.000 EUR), ki je nedvomno visok, in višino zavarovane denarne terjatve (13.000 EUR) bo toženki kljub njenemu slabemu dohodkovnemu stanju ostalo dovolj sredstev za preživetje. Ob tem gre pripomniti, da bi opozarjanje toženke na njene nizke dohodke utegnilo biti pravno pomembno v primeru, če njeno stanovanje (kot njeno edino premoženje) še ne bi bilo prodano. V sedanji situaciji pa to ni pravno relevantno.
Ker je možna fizična delitev v sorazmerju s solastniškimi deleži, podlage za izplačilo deleža v denarju ni. Civilna delitev pa se opravi le takrat, ko fizična delitev ni mogoča.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse - nepravilna odmera sodne takse - omejitev vrednosti spornega predmeta
Ustavno sodišče RS je z odločbo opr. št. U-I-46/15-15 z dne 25. 4. 2018 odločilo, da se prvi odstavek 21. člena v zvezi s tabelo iz 16. člena ZST-1 razveljavi v delu, ki določa višino sodnih taks pri vrednosti spornega predmeta nad 500.000,00 EUR.
Najvišja vrednost spornega predmeta, od katere se taksa odmerja, je 500.000,00 EUR.
predhodno vprašanje - res iudicata - nasprotna tožba - pravni posel - pacta sunt servanda - meje pravnomočnosti
Pritožba, ki omenja meje pravnomočnosti, spregleda, da je toženka že v zadevi po nasprotni tožbi neuspešno uveljavljala (skoraj povsem) enake ugovorne razloge kot jih uveljavlja v tej pravdi oziroma v pritožbi. Ker je bilo o teh ugovorih že pravnomočno odločeno in ker velja v zvezi z vprašanjem ne bis in idem ekvivalenčna teorija (upošteva se tudi (dejanski) tožbeni temelj), se sodišču prve stopnje zaradi učinkov pravnomočnosti sploh ne bi bilo treba ponovno ukvarjati s presojo velike večine spornih vprašanj. Čeprav se je sodišče prve stopnje s takšno presojo sicer povsem po nepotrebnem ukvarjalo, pritožba zaradi učinka ne bis in idem z izpodbijanjem odvečnih razlogov sodišča prve stopnje ne more biti uspešna, saj ne more doseči presoje, ki bi nasprotovala pravnomočni odločitvi o predhodnem vprašanju. Ne samo neutemeljeno, temveč neupoštevno je zato vsakršno pritožbeno zavzemanje, da 4. točka izjave ne ustvarja pravnega razmerja med pravdnima strankama in da je v tem delu izjava kakorkoli neveljavna. Povedano drugače, toženka s pritožbo v zadevi po tožbi ne more doseči ponovne presoje pravnomočne odločitve o predhodnem vprašanju po nasprotni tožbi.
Predmetna odločitev temelji na predhodni odločitvi o predhodnem vprašanju (na zavezi toženke do tožnice iz veljavne izjave) in na pravilni uporabi Obligacijskega zakonika.
dodatek za delovno dobo - regres za letni dopust - zakonske zamudne obresti
Tožnik ni izkazal, da bi svojega delodajalca predhodno seznanil z doseženo delovno dobo v Srbiji, niti da bi kdajkoli prej od toženke zahteval plačilo dodatka za delovno dobo. Zato je bil tožbeni zahtevek za zakonske zamudne obresti od neto zneskov pred 4. 10. 2016 zavrnjen. Zamudne obresti začnejo teči takrat, ko pride dolžnik v zamudo s plačilom ali če dolžnik svoje obveznosti ne izpolni v roku, ki je določen za izpolnitev obveznosti. Ker toženka s strani tožnika ni bila seznanjena o dolžini delovne dobe, mu ob vsakokratnem izplačilu plače tudi ni mogla plačati pripadajočega dodatka za delovno dobo. Toda OZ v drugem odstavku 299. člena določa, da če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost. Zato je tožnik do zamudnih obresti upravičen od vložitve tožbe, torej od 4. 10. 2016 dalje.
skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja
Ker je med pravdnima strankama sklenjen sporazum z dne 1. 4. 2016, se šteje, da sta pravdni stranki z njim uredili vse glede v času skupnega življenja pridobljenega premoženja, torej ugotovili njegov obseg in se dogovorili o načinu njegove delitve, in sicer tako, da tožnik ostane izključni lastnik nepremičnine parc. št. ... k.o. ..., da znaša vrednost toženkinega deleža na tej nepremičnini 60.000,00 EUR in ji bo ta znesek tožnik v roku 6 mesecev prispeval pri pokritju stroškov nakupa stanovanja, ali pa ji ta znesek v istem roku izročil, v primeru zamude pa plačal tudi zakonske zamudne obresti.
ZPP člen 7, 7/1, 213, 213/1, 254, 254/3, 285. ZOZP člen 7, 7/2.
izvedensko mnenje - nov izvedenec - ponovitev dokazovanja z izvedencem - nepotreben dokaz z izvedencem - povzročitev prometne nesreče - izguba zavarovalnih pravic zaradi alkoholiziranosti - regresna tožba zavarovalnice - splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zapustitev kraja prometne nesreče - domneva alkoholiziranosti zavarovanca - materialno procesno vodstvo - razpravno načelo - pravočasne navedbe - pravočasen dokazni predlog - popolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker bi bil tudi vsak drugi izvedenec pri izračunavanju hitrosti omejen z razpoložljivimi podatki, angažiranje novega izvedenca ni smiselno. Ponovitev dokazovanja z izvedencem bi bila potrebna zgolj v primeru nepopolnega, nejasnega izvedenskega mnenja ali utemeljenega dvoma v pravilnost izdelanega mnenja.
predpogodba - prodajna pogodba - prodaja nepremičnine - sklenitev glavne pogodbe - prevzem dolga - obličnost pogodbe - prevzemnik dolga - izpolnitev prevzemnika dolga - sprememba dolžnika - učinki pogodbe o prevzemu dolga - pogodbene stranke - način plačila - način izpolnitve - kupnina - prevara - napake volje - izpodbojnost pogodbe - uveljavljanje napake volje
S prevzemom dolga v obstoječem obligacijskem razmerju pride do spremembe dolžnika. Prevzemnik dolga ne odgovarja poleg dolžnika, ampak stopi na njegovo mesto v delu oziroma v obsegu, v katerem prevzame dolg. S tem ne nastane nova obveznost, temveč se obveznost le spremeni, medtem ko pri dvostranskih obveznostih upnik in dolžnik še naprej ostaneta na zvezi. Podpis prevzemnika dolga na predpogodbi zato ni potreben.
Neutemeljen je pritožbeni očitek procesne kršitve pravil o dokaznem bremenu iz 212. člena ZPP, češ da naj bi sodišče prve stopnje na toženko prevalilo dokazno breme o negativnem dejstvu, da dobropisa ni ponaredila. Toženka, ki se je plačilu zahtevanih zneskov upirala z ugovorom, da ji je tožnica izdala dobropis v višini 4.001,60 EUR, tožnica pa je te trditve prerekala, bi morala za svoj uspeh v tej pravdi dokazati, da ji je dobropis, na katerega se sklicuje, izdala tožnica. Čeprav je sodišču o tem predložila pisni dokument, je tožnica sodišče z nasprotnimi dokazi (predvsem z zaslišanji strank in prič, pa tudi s številnimi indici) uspela prepričati, da dokumenta ni izdala ona, toženki pa tega z ostalimi dokazi ni uspelo ovreči. Ne gre torej zato, da bi ji sodišče naložilo breme dokazovanja negativnega dejstva, ampak zato, da ji s svojimi dokazi v tej pravdi ni uspelo ovreči aktualnega dokaznega uspeha tožnice.
Kakšno težo ima posamezen dokaz v razmerju do drugih dokazov, sodišče presoja glede na vse okoliščine konkretnega primera, v okviru načela proste presoje dokazov. Tako je tudi v tej zadevi prvostopenjsko sodišče sicer vzelo na znanje tudi okoliščine v zvezi z nastankom (tiskom) listine, prav tako je primerjalo vse izdane dobropise, a je glede na uspeh celotnega dokaznega postopka in glede na številne druge indice (naštete zlasti v 15. točki prvostopenjske obrazložitve), ki so vsak na svoj način potrjevali resničnost tožničinih trditev, sledilo tožnici in ne toženki.
URS člen 13, 14, 14/2, 50. SZ-1 člen 87, 87/5, 110. ZPP člen 13.
razveza zakonske zveze - določitev najemnika stanovanja po razvezi zakonske zveze - neprofitno najemno stanovanje - prepoved diskriminacije - pravica do socialne varnosti - državljanstvo Republike Slovenije - predhodno vprašanje
Načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) ne pomeni, da zakon ne bi smel različno urejati položaja državljanov RS v primerjavi s položajem državljanov tretjih držav. Že sama Ustava (13. člen) dopušča, da zakonodajalec omeji krog upravičencev do določene pravice glede na državljanstvo. Tudi pravica do socialne varnosti (ki se zagotavlja tudi z dodeljevanjem najemnih neprofitnih stanovanj) je na ustavnem nivoju zagotovljena le državljanom Republike Slovenije (50. člen Ustave), socialne pravice tujcev pa so predmet zakonske ureditve, pri čemer zakonodajalca veže načelo enakega varstva pravic.