izvršba na nepremičnine - izdaja sklepa o izročitvi nepremičnine - izpraznitev in izročitev poslovnega prostora - rok za izpraznitev - obrazložitev sklepa - pravnomočnost sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - vabilo na dražbo - stranka v postopku - nezakonitost javne dražbe
Ker ZIZ posebnih določb o določitvi roka za izpraznitev nepremičnine nima, mora sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine določiti primeren rok za izpraznitev ter svojo odločitev ustrezno obrazložiti.
Sodišče nepremičnino kupcu izroči šele po po pravnomočnosti sklepa o izročitvi. Šele pravnomočen sklep o izročitvi je podlaga za originarno pridobitev lastninske pravice kupca in šele tedaj tako tudi nastane dolžnikova obveznost, da nepremičnino izprazni, saj za bivanje v njej nima več pravnega naslova. Sodišče lahko izpraznitev tako naloži šele v določenem roku po pravnomočnosti sklepa o izročitvi in ne že v določenem roku po prejemu sklepa sodišča prve stopnje.
Le tisti dolžnik, ki je lastnik nepremičnine, ki se na konkretnem dražbenem naroku prodaja, je na dolžniški strani stranka, ki jo je treba vabiti na narok, na katerem se bo prodajala njegova nepremičnina.
Če je dolžnik v celoti poplačal svoj dolg do upnika pred opravo javne dražbe, je s tem izvršilni postopek končan in sodišče z dosegom cilja in namena izvršbe nima več podlage za opravo nadaljnjih izvršilnih dejanj, t.j. opravo javne prodaje nepremičnine. Vendar navedeno velja le, če je dolžnik poplačal tudi vse pristopne upnike.
ZDR-1 člen 33, 34, 49, 49/2, 89, 89/1, 89/1-1, 91.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - ustrezno delovno mesto - ničnost - odklonitev dela - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - III. kategorija invalidnosti
Glede na to, da je tožena stranka s tožnikom sklenila pogodbo o zaposlitvi, v kateri je upoštevala tožnikove zdravstvene omejitve, kot izhajajo iz odločbe ZPIZ, ter da je komisija ZPIZ ugotovila, da gre za ustrezno delovno mesto, ni mogoče šteti, da bi bila odpovedana pogodba o zaposlitvi nična zaradi neupoštevanja tožnikovih zdravstvenih omejitev.
Tožnik se ne more sklicevati na nekonkretiziranost odrejenih nalog, saj je od direktorja zahteval izključno pisna navodila, čeprav ga je direktor v zvezi z naloženimi deli večkrat vabil in pozival na osebni sestanek, na katerega pa nikoli ni prišel. Tožnik bi lahko tudi na teh sestankih razčistil eventualne nejasnosti glede odrejenih del, pri tem pa je treba opozoriti, da že samo dejstvo, da se ni udeležil sestankov pri direktorju, na katere je bil večkrat vabljen, pomeni kršitev pogodbenih obveznosti iz 33. in 34. člena ZDR-1.
Telesna okvara je podana le, če gre za stanje, ki je v Seznamu telesnih okvar opredeljeno kot telesna okvara. Vrsta in stopnja telesnih okvar se ugotavljata izključno v obsegu in po definicijah, določenih v Seznamu TO.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - preizkusno obdobje - ugovor zoper odpust obveznosti - ugovor stečajnega upravitelja - razlogi za ugovor - ovire za odpust obveznosti - nesodelovanje stečajnega dolžnika - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - iskanje zaposlitve - nezmožnost za delo - dokazilo - sporazumno prenehanje delovnega razmerja - mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju - zloraba pravice do odpusta obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - izpodbojnost dejanj stečajnega dolžnika - stečajna masa
V postopku osebnega stečaja se je dolžnik dolžan odzvati na upraviteljeve pozive. Ni v situaciji, ko bi lahko sam upravitelju narekoval način vročanja upraviteljevih pisanj, zato se z zatrjevanim posredovanim predlogom upravitelju o načinu vročanja po pošti ne more razbremeniti svoje odgovornosti za neodzivanje na njegove dopise in pozive za pojasnila o prodaji stanovanja in s tem za kršitev določbe prvega odstavka 383.b člena ZFPPIPP.
Zmotno je stališče pritožnika, da je svojo zakonsko obveznost izpolnil s pavšalno navedbo o poplačilu hrvaških upnikov (brata in prijateljev) iz dobljene kupnine in da na njihovo željo ne more sporočiti njihovih imen.
S poplačevanjem dela svojih upnikov po lastni presoji in njihovo zaščito v smislu njihove neidentifikacije na njihovo željo mora dolžnik nositi tudi posledice svoje nekooperativnosti v predmetnem postopku, ki predstavlja kršitev po 383.b členu ZFPPIPP in s tem utemeljen razlog za ugovor proti odpustu obveznosti iz 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP.
končanje stečajnega postopka - končno poročilo stečajnega upravitelja
Stečajni postopek, ki se začne nad pravno osebo, se lahko konča na dva načina in sicer: z razdelitvijo stečajne mase upnikom ali brez razdelitve stečajne mase. V konkretnem primeru se je končal z razdelitvijo stečajne mase upnikom s prednostnimi terjatvami.
Dokler razdelitvena masa ne zadošča za celotno plačilo terjatev predhodnega vrstnega reda, ki jih je treba upoštevati pri razdelitvi, ni dovoljeno začeti plačevati terjatev poznejšega vrstnega reda.
Pritožnik z nekonkretiziranimi pritožbenimi trditvami, da „vsi vemo, da določeni ima premoženje“, ni uspel ovreči pravilnosti izjave stečajnega upravitelja, da je izvedel vsa dejanja, ki jih je bilo treba opraviti v stečajnem postopku v zvezi s tem zakonom, na kateri temelji odločitev o končanju stečajnega postopka in razrešitvi upravitelja.
motenje posesti - pravica do posesti - lastništvo nepremičnine
Odločilni dejstvi, ki ju je moralo ugotoviti in upoštevati sodišče, sta, ali je tožnik pred opisanim posestmotitvenim ravnanjem tožencev imel sporni del ceste v posesti na način, da je cesto uporabljal za vožnje in ali sta toženca s svojim ravnanjem motila, oziroma preprečila tožniku vožnje. Ali je imel tožnik pravico do posesti na sporni poti, ni pomembno, prav tako ni pomembno lastništvo nepremičnine, po kateri teče sporna cesta.
skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja
Ker je med pravdnima strankama sklenjen sporazum z dne 1. 4. 2016, se šteje, da sta pravdni stranki z njim uredili vse glede v času skupnega življenja pridobljenega premoženja, torej ugotovili njegov obseg in se dogovorili o načinu njegove delitve, in sicer tako, da tožnik ostane izključni lastnik nepremičnine parc. št. ... k.o. ..., da znaša vrednost toženkinega deleža na tej nepremičnini 60.000,00 EUR in ji bo ta znesek tožnik v roku 6 mesecev prispeval pri pokritju stroškov nakupa stanovanja, ali pa ji ta znesek v istem roku izročil, v primeru zamude pa plačal tudi zakonske zamudne obresti.
sodna odločba o pravici do informacije in vpogleda - pravica družbenika do informacije in vpogleda - izvensodni postopek - dolgotrajnost postopka
Upoštevaje dolžino trajanja tega (izvensodnega) postopka glede na to, da je bila prva zahteva vložena že 28. 1. 2018, in potem, ko je predlagateljica pisno zahtevala informacije še najmanj dvakrat, je bila predlagateljica primorana sprožiti sodni postopek.
odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - poštar - ugriz psa - varnost pri delu
Delodajalec zagotavlja delavcem varno in ustrezno delovno okolje na tak način, da želi preprečiti, da bi do napada psa sploh prišlo, zato delavce, kot izhaja iz dokaznega postopka pred sodiščem prve stopnje, uči, da se v primeru ogroženosti niso dolžni izpostavljati takim nevarnostim in lahko odklonijo dostavo pošte ter obvestijo upravnika pošte. V obravnavanem primeru nevarnost ni grozila in tožnica je očitno ocenila, da lahko pošto varno dostavi (za to, da je opravila to oceno, je bila s strani delodajalca ustrezno poučena), vendar pa je nato prišlo do nepričakovanega dogodka, ko se je sicer privezan pes zaradi dotrajanosti verige uspel strgati. Takega, nepričakovanega dogodka, ki izvira iz sfere lastnika psa, ni mogoče vključiti v primere, ki bi jih moral in mogel delodajalec predvideti in preprečiti ter delavce poučevati o ravnanju, če do njega pride. Nasprotno stališče bi vzpostavilo objektivno odgovornost delodajalca, a delo pismonoše ni nevarna dejavnost.
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 171, 171/1, 179, 179/1. ZPP člen 154, 154/1.
neskrbnost - odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti - brazgotine - stroški pravdnega postopka - delni uspeh v pravdi - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini - plačilo v dobro proračuna rs - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo delavec utrpi na delu - krivdna odgovornost delodajalca - poškodba na gradbišču - soprispevek oškodovanca
V konkretnem primeru ni podana objektivna odgovornost toženkinega zavarovanca. Mokre deske ne predstavljajo nevarne stvari. Poleg tega se tožnik ni poškodoval pri opravljanju del, ki bi jih bilo mogoče opredeliti kot nevarna, ampak pri sestopu z delovišča po stopnicah, kar ni nevarno opravilo. Pritožbeno opozorilo, da je bil delodajalec dolžan poskrbeti za ustrezno deponiranje demontiranega materiala, utemeljuje sklep, da je delodajalec opustil dolžno ravnanje, ne pa tudi, da gre za vir povečane škodne nevarnosti, ki ga je mogoče z ustreznimi ukrepi zmanjšati na sprejemljivo raven.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse - nepravilna odmera sodne takse - omejitev vrednosti spornega predmeta
Ustavno sodišče RS je z odločbo opr. št. U-I-46/15-15 z dne 25. 4. 2018 odločilo, da se prvi odstavek 21. člena v zvezi s tabelo iz 16. člena ZST-1 razveljavi v delu, ki določa višino sodnih taks pri vrednosti spornega predmeta nad 500.000,00 EUR.
Najvišja vrednost spornega predmeta, od katere se taksa odmerja, je 500.000,00 EUR.
motenje posesti - ugovor litispendence - istovetnost tožbenega zahtevka - odstranitev ograje - izpolnitev obveznosti pred koncem glavne obravnave
Neutemeljena je pritožbena navedba tožeče stranke, da bi sodišče prve stopnje moralo ugoditi tudi zahtevku na odstranitev ograje. Ker je bila žična ograja v času zaključka glavne obravnave sodišča prve stopnje že odstranjena, pa četudi na podlagi sklepa o začasni odredbi v drugem sodnem postopku (ki poteka o vprašanju služnostne pravice tožeče stranke), je to razlog, da je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo takšen zahtevek.
prometna nesreča - odškodninska odgovornost - vzročna zveza - vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo - izvedba dokaza z izvedencem - dokaz z izvedencem medicinske stroke - neizvedba dokaza - zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo v zvezi s temeljem zahtevka izvesti tudi dokaz z izvedencem medicinske stroke. Ta dokaz je tožeča stranka predlagala že v tožbi, v pripombah zoper mnenje izvedenca cestnoprometne stroke pa je navedla, da vprašanje o tem, kakšni trki povzročajo telesne poškodbe, ni v domeni izvedenca cestnoprometne stroke in predlagala, da sodišče v zvezi s tem postavi izvedenca medicinske stroke. Po oceni pritožbenega sodišča je izvedenec medicinske stroke tisti, ki bo lahko, upoštevajoč tudi izvedensko mnenje izvedenca cestnoprometne stroke o tem, kakšne sile so delovale na telo tožeče stranke, kakšna je bila hitrost vozila zavarovanke tožene stranke in sprememba hitrosti vozila tožeče stranke med trkom (ter ostale ugotovitve izvedenca cestnoprometne stroke, ki jih bo štel za pomembne iz medicinskega vidika), podal mnenje, ali so zatrjevane poškodbe tožeče stranke nastale oziroma ali so nastale v predmetnem škodnem dogodku.
nepravdni postopek - postopek za določitev odškodnine - vrnitev zaplenjenega premoženja - stroški nepravdnega postopka - plačilo stroškov - zavezanec za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje
V skladu s 104. členom ZNP stroške postopka trpi udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine. Gre za izjemo od splošne ureditve iz 35. člena ZNP. Sodišče, ki je ugotovilo, da sta zavezanki za plačilo odškodnine oziroma vrnitev nepremičnin v naravi prva in druga nasprotna udeleženka, je zato tema pravilno naložilo v plačilo stroške predlagateljev.
odmera pravdnih stroškov - nagrada odvetniku - zastopanje na naroku - poravnalni narok - nagrada za posvet s stranko
V skladu z 2. točko tarifne številke 20 OT pripada pooblaščencu za poravnalni narok, ki mu ni sledil prvi narok, nagrada v višini 50 % iz tarifne številke 18.
ZPP člen 13, 206. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 30.
predhodno vprašanje - ničnost kreditne pogodbe - spor z mednarodnim elementom - uveljavljanje zahtevka v tujini - prekinitev postopka - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - uporaba pravil zpp - odločitev sodišča
Odločitev glede reševanja predhodnega vprašanja (ničnost kreditne pogodbe) na podlagi določil ZPP je prepuščena oceni sodišča, smiselno enako določa tudi prvi odstavek 30. člena Uredbe EU št. 1215/2012, ki daje sodišču možnost, da postopek prekine, če presodi, da je to smiselno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00022334
ZPP člen 110, 115, 116, 214, 214/2. OZ člen 73, 73/1, 299, 349, 364, 378, 619. ZGD-1 člen 35.
izostanek z naroka za glavno obravnavo - preložitev naroka - prošnja za preložitev naroka - pogoji za preložitev naroka - opravičilo izostanka - predložitev dokazil - opravljanje procesnih dejanj po pooblaščencu - priznana dejstva - sklenitev pogodbe - zastopanje pravne osebe - upravičenje za zastopanje - prokura - podjemna pogodba
Sodišče po 115. členu ZPP ni dolžno preložiti naroka, če ne obstajajo okoliščine, ki to opravičujejo. Še več, sodišče v javnem interesu zagotavlja koncentracijo in pospešitev postopka ter narok preloži zgolj v primeru, če so za to izpolnjeni zakonsko določeni pogoji, to je opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti opravičilo podprto z dokazom. Samo okoliščine, ki opravičujejo vrnitev v prejšnje stanje po 116. členu ZPP ali podaljšanje roka po 110. členu ZPP, so lahko zadosten razlog za preložitev razpisanega naroka zaradi obvestila stranke, ki se naroka ne more udeležiti.
V situaciji, ko tožena stranka ni odgovorila na dopolnitev tožbe tožeče stranke, njene poprejšnje ugovorne navedbe pa so bile povsem pavšalne in so zadoščale le za obrazloženost ugovora v izvršilnem postopku, in ki jih je nenazadnje tožeča stranka v dopolnitvi tožbe argumentirano zavrnila, je sodišče prve stopnje navedbe iz dopolnitve tožbe pravilno štelo za priznane (drugi odstavek 214. člena ZPP).
Prokura skladno s 35. členom ZGD-1 nedvomno daje upravičenje za sklepanje pogodb, kakršna je obravnavana podjemna pogodba, morebitne omejitve prokure pa nimajo učinka proti tretjim osebam.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nevarna dejavnost - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - informativni dokaz - azbestna bolezen
Presoja odmere odškodnine za duševne bolečini ob smrti bližnjega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00022101
OZ člen 393, 393/2. ZPP člen 337, 337/1, 458, 458/1.
dobava toplotne energije - pogodba o dobavi toplotne energije - delilnik stroškov za ogrevanje - skupno odjemno mesto - dogovor o načinu delitve stroškov - ključ delitve stroškov dobave toplote - sprememba delilnika - sprememba ključa delitve - soglasje odjemalcev - deljive obveznosti - spor majhne vrednosti - nedovoljene pritožbene novote
V način delitve obveznosti med več dolžnikov tožeča stranka kot dobavitelj toplote ne more posegati, pač pa lahko (in mora) skupno obveznost odjemalcev mednje razdeliti le upoštevajoč ta ključ (delilnik).
Solastniki oziroma odjemalci morajo dobavitelju dostaviti delilnik stroškov med posameznimi lastniki stanovanj (s katerim so ti soglašali), enako velja za vsako spremembo načina delitve stroškov. Zgolj sprememba posesti posameznih delov nepremičnine (in v zvezi s tem posredovani zapisnik o primopredaji stanovanja), nima avtomatičnega vpliva na delitev stroškov.
vpogled v sodni spis - pravica do vpogleda v spis na sodišču - pravica do informacije in vpogleda - druga oseba, ki ni stranka postopka - opravičena korist - sodna poravnava - načelo javnosti sojenja - načelo sorazmernosti
Po 150. členu ZPP imajo stranke pravico pregledovati in prepisovati spise pravde, v kateri so udeležene, drugim osebam pa se to dovoli le, če imajo za pregled in prepis spisa opravičeno korist. Sodišče prve stopnje se je pred izdajo izpodbijanega sklepa zanesljivo prepričalo, da je ta pogoj v obravnavanem primeru izpolnjen, ker prosilka potrebuje podatke iz spisa zaradi uveljavljanja svoje preživninske terjatve do tožnice. Ob tehtanju koristi prosilke in udeležencev pravde je ustrezno upoštevalo načelo sorazmernosti in dostop do zaprošenih podatkov pravilno omejilo na razumno mero.