Očitno sploh ne gre več za iste historične dogodke, pri čemer je potrebno pritrditi zagovorniku tudi, ko navaja, da gre v ponovljenem postopku tudi za časovno povsem neopredeljene posamezne dogodke, ki so opisani tako, da se ne da razbrati, kje bi naj do v izreku navedenih dogodkov sploh prišlo in koliko historičnih dogodkov se obdolžencu pravzaprav sploh očita.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja otrok - preživnina - odmera preživnine - višina preživnine - porazdelitev preživninskega bremena - preživninska obveznost staršev - preživninske potrebe otroka - preživninske zmožnosti staršev - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - državna štipendija - otroški dodatek - pravica do socialnih prejemkov - preiskovalno načelo - dokazno breme - dokazna pravila
Ocena preživninskih potreb je pogojena z razpoložljivostjo sredstev obeh staršev, kar je osnovno vodilo pri iskanju vrednotnega sorazmerja med pravno odločilnimi dejavniki (zmožnostmi staršev in potrebami otrok). V obravnavanem primeru za njihovo oceno zadostuje ustrezna trditvena podlaga pravdnih strank, podkrepljena z izpovedbami, ter splošno znana dejstva o povprečnih potrebah otrok starosti preživninske upravičenke.
Znesek otroškega dodatka (enako velja za štipendijo) se ne odšteje od zneska ugotovljenih otrokovih potreb. Razlogi za takšno stališče izvirajo iz samega namena otroškega dodatka/štipendije, saj gre za dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otrok, ki ga zaradi uresničevanja načela socialne države zagotavlja država.
odškodninska odgovornost - škoda zaradi pogina rib - gradbena dela
Sodišče druge stopnje je po opravljeni presoji pritožbenih navedb zaključilo, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in utemeljeno odločilo, da je tožena stranka odgovorna za škodo, ki je tožeči stranki nastala zaradi gradbenih posegov v obdobju od jeseni 2012 do 31. 3. 2013 v območju marijagraškega ovinka v L.. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so bili gradbeni posegi, ki jih je tožena stranka izvedla, takšne vrste in tako intenzivni, da je so dejansko povzročili škodo na življu v reki S. na delu, kjer so se posegi izvajali, in da je šlo za škodo, ki presega običajne meje.
Tožena stranka sicer ravnala v nasprotju z navedenimi predpisi (glede poročanja v ribiški kataster glede pogina rib), vendar ta njena opustitev dolžnega ravnanja ni v nobeni povezavi s tem, da ji je tožena stranka s svojimi obsežnimi posegi v strugo reke S. povzročila škodo (ne le pogina rib, pač pa uničenje vodnega življa). Zato ne drži pritožbena navedba, da do pogina rib ne bi prišlo, če bi tožeča stranka izvedla predpisane aktivnosti, ki se tičejo operativnega ugotavljanja in odprave škode.
ZPP člen 78, 78/1, 80, 82, 82/2, 86, 86/3, 86, 86/4, 91, 339, 339/2. ZZZDR člen 192, 192/1.
izredno pravno sredstvo - nedovoljeno izredno pravno sredstvo - pravdna sposobnost stranke - postavitev začasnega zastopnika - skrbništvo - kdo je lahko pooblaščenec v postopku pred višjim in vrhovnim sodiščem
Sodišče prve stopnje je iz razloga, ker je ugotovilo, da je tožnik pravdno nesposobno stranka, ker mu je bila s pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah opr. št. N 2/2012 z dne 21. 9. 2012 popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, z odločbo CSD ... št. 1221-4/2013-17 z dne 28. 1. 2013 pa je bil tudi postavljen pod skrbništvo prav tega centra za socialno delo, že ob samem začetku tega pravdnega postopka v postopek v skladu z 80. členom ZPP pritegnilo CSD ... kot tožnikovega skrbnika in s tem zagotovilo, da je bil tožnik v postopku pravilno zastopan po zakonitem zastopniku, zato so njegovi očitki o nepravilnem zastopanju v tem postopku povsem neutemeljeni.
S postavitvijo skrbnika, torej zakonitega zastopnika, tožniku z odločbo CSD ..., je odpadel tudi razlog za postavitev začasnega zastopnika tožniku po določbi 1. točke 2. odstavka 82. člena ZPP, zato niti sodišče prve stopnje niti sodišče druge stopnje tožniku ne moreta postaviti še začasnega zastopnika, ki bi bil odvetnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom, za kar se sicer zavzema tožnik v svoji pritožbi.
Tožnik revizije ni vložil po pooblaščencu, temveč sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Sodišče prve stopnje je zato revizijo pravilno kot nedovoljeno zavrglo.
bistvene kršitve določb zkp - preizkus po uradni dolžnosti - predobravnavni narok - dogovor za hitrejši potek in končanje glavne obravnave - sestava sodišča - odpoved procesni pravici - senatno sojenje - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih - precejšnje nasprotje med razlogi sodbe o vsebini zapisnikov in samimi zapisniki - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis)
Odpoved pravici do zbornega sojenja mora biti izrecna in nedvoumna, izraz volje nosilca jamstva (obdolženca), prostovoljna ter zavestna. Nobenega dvoma zato ni, da mora procesno gradivo vsebovati obdolženčevo izrecno izjavo, da se pravici do zbornega sojenja odpoveduje.
V obravnavani zadevi je iz zapisnika o predobravnavnem naroku z dne 22. 1. 2018 (list. št. 179) razvidno, da sta bila obdolžena B.B. in L.L. poučena o možnostih dogovora za hitrejši potek in končanje glavne obravnave, če se odpovesta nekaterim procesnim pravicam, ki jih imata po zakonu, vključno z možnostjo odpovedi pravici do sojenja v senatu. Predsednik senata pa je takoj po danem pouku sprejel procesni sklep, s katerim je med drugim odločil, da bo obdolžencema sodil sodnik posameznik, za kar pa ni imel podlage v izjavah obdolžencev, ki bi ju ta morala podati v skladu z 2. točko drugega odstavka 285.f člena ZKP, saj iz zapisnika ne izhaja, da bi obdolženca tako izjavo podala.
spor majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - pravna podlaga za nastanek obveznosti - trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev
Za odstop kazenskega pregona po določbi 84. člena ZSKZDČEU-1 morajo biti kumulativno podani vsi pogoji, ki jih določa zgoraj citirani člen, in sicer mora biti kaznivo dejanje storjeno na ozemlju Republike Slovenije, storiti ga mora državljan druge države članice EU, pri tem pa mora imeti tudi stalno prebivališče v drugi državi članici. Le ob izpolnjevanju vseh navedenih pogojev se kazenski spis lahko odstopi tisti državi članici, katere državljanstvo ima oziroma državi članici, v kateri ima prijavljeno stalno prebivališče. Ker pa ima obdolženec poleg državljanstva Republike Hrvaške tudi državljanstvo Republike Slovenije, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, niso izpolnjeni pogoji za odstop kazenskega spisa za kazenski pregon in sojenje pristojnemu organu Republike Avstrije po določbi prvega odstavka 84. člena ZSKZDČEU-1.
namestitev v varovani oddelek - socialno varstveni zavod - premestitev v drug zavod - kršitev človekovih pravic - prostorska stiska - pravica do zdravstvenega varstva - poseg v dostojanstvo - poseg v pravice osebnosti
Obravnavana namestitev varovanca, četudi se z njo posega v pravico človekove (varovančeve) osebnosti in dostojanstva ter hkrati v isto ustavnopravno varovano pravico ostalih varovancev, pa tudi zaposlenih v SVZ, ob tehtanju pravice do zdravstvenega varstva varovanca (51. člen Ustave RS), ne more biti razlog za premestitev varovanca v danem primeru, ker se s premestitvijo glede na stanje v drugih SVZ, ne bi v ničemer zmanjšala stopnja ogroženosti ostalih varovancev in zaposlenih v SVZ in s tem povezana njihova ustavno varovana pravica človekove osebnosti in dostojanstva.
Po določbi petega odstavka 200. člena ZDR-1 ima neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, možnost v 30-dneh po prejemu obvestila delodajalca zahtevati sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Sodno varstvo ima le neizbrani kandidat za prosto delovno mesto, in ne oseba, ki ni bila kandidat. Tožnica ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da se na sporni razpis ni prijavila, zato je odločitev sodišča prve stopnje, da se njena tožba zavrže, pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00024085
ZPP člen 2, 2/1, 7, 212, 243, 243/1. OZ člen 648.
podjemna pogodba - prenehanje pogodbe po volji naročnika - odstop od pogodbe - dodatna dela - vrednost opravljenih del - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - cena za opravljeno delo - pravno odločilna dejstva - razpravno načelo - izvajanje dokazov
Izvedensko mnenje, ki ga pridobi sodišče v pravdnem postopku, služi temu, da se sodišče prepriča o resničnosti trditev strank glede pravno odločilnih dejstev, glede katerih samo ne razpolaga s potrebnim strokovnim znanjem. V tem konkretnem primeru je bil dokaz z izvedencem opravljen zaradi ugotovitve vrednosti opravljenih del ter stroškov umika z gradbišča. Ker tožena stranka na izvedensko mnenje o vrednosti opravljenih del med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni podala nobene pripombe na višino cen za posamezna opravljena dela, ki jih je določil izvedenec, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da se tožena stranka z mnenjem izvedenca v tem delu strinja. Zato je svojo odločitev pravilno oprlo na cene za posamezno opravljeno delo, ki jih je določil izvedenec.
Meje razpravljanja so v pravdnem postopku začrtane s trditvami strank. Stranke morajo navesti vsa dejstva in predlagati dokaze, na katera opirajo svoj zahtevek. To pomeni, da morajo stranke podati konkretne trditve in predlagati dokaze o vseh pravno odločilnih dejstvih, s katerimi utemeljujejo svoj zahtevek oziroma del zahtevka. Če stranka teh pravno odločilnih dejstev ne poda, jih dokazi v skladu z določili ZPP in ustaljeno sodno prakso ne morejo nadomestiti. Dokazi so namreč namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti trditev strank.
denarna socialna pomoč - vrnitev zadeve v ponovni predsodni postopek
Po ZSVarPre centri za socialno delo pri odločanju o upravičenosti do denarne socialne pomoči ugotavljajo ne samo krivdne razloge, temveč tudi ostale predpisane pogoje. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, bi bilo ugotavljanje vseh dejstev, od katerih je odvisno priznanje obravnavanih pravic pred sodiščem lahko dolgotrajno in povezano z nesorazmernimi težavami, medtem ko center za socialno delo kot prvostopenjski organ razpolaga z ustreznimi programi, s katerimi na hiter in enostaven način odloči o uveljavljanih pravicah. Pri tem ima tudi pravico do prostega preudarka v okviru meja zakonskega besedila. Po sodni praksi revizijskega sodišča imajo sodišča v socialnih sporih na podlagi ustavnega načela delitve oblasti omejene pristojnosti, ko presojajo zakonitost odločitev tožencev, ki so uporabili zakonsko podeljen prosti preudarek. Toženec mora nov upravni akt izdati v roku, ki ga določi sodišče, vendar najkasneje v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe. Vezan je na pravno mnenje sodišča in na njegova stališča, ki se nanašajo na postopek, prav tako pa ne sme odločiti v škodo stranke, ki je uveljavljala sodno varstvo (2. odstavek 82. člena ZDSS-1). Pritožbene navedbe v smeri sodnega odločanja o priznanju obravnavanih pravic so zato neutemeljene.
Iz opisa dejanja v obtožnem predlogu je razvidno, katere temeljne pravice delavca naj bi zavestno kršil obdolženec. Opredeljeno je tudi časovno obdobje, ko obdolženi naj ne bi plačal posameznih prejemkov. V zvezi z očitkom zavestne kršitve zadostuje očitek o zavestni kršitvi v abstraktnem delu opisa dejanja. Ni potrebno, da bi konkretni opis še podrobneje opredeljeval, kaj naj bi potrjevalo, da je obdolženec predpise kršil zavestno. Ker očitano kaznivo dejanje ni kaznivo dejanje zoper premoženje, temveč so predmet varstva temeljne pravice delavcev, navedba konkretnih denarnih zneskov v konkretnem opisu dejanja ni potrebna. V opisu dejanja je potrebno sicer natančno opredeliti predpise, ki jih storilec krši oziroma po njih zavestno ne ravna.
Specifika obravnavane zadeve je v tem, da konkretni opis dejanja ne vsebuje opredelitve predpisov, a se sklicuje na sodbi Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ki se tudi nahajata v spisu, torej za obdolženca nista presenečenje, ki bi mu onemogočala učinkovito obrambo. Iz določno navedenih sodb so razvidni relevantni delovno-pravni predpisi, zato so zakonski znaki v opisu dovolj konkretizirani.
Pravna podlaga za odločitev je podana v ZSVarPre. Ta v tretjem odstavku 6. člena določa, da so do denarne socialne pomoči upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati, in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu in po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. V 28. členu citiranega zakona pa so opredeljeni krivdni razlogi, zaradi katerih oseba ni upravičena do denarne socialne pomoči. Določeno je, da do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma ali vpliva, ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitvi oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane. V drugem odstavku citirane določbe 28. člena pa je izrecno določeno, da za krivdne razloge štejejo zlasti med drugim tudi prenehanje delovnega razmerja, v primeru tudi delodajalčeve redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane delavcu iz krivdnega razloga in delodajalčeve izredne odpovedi iz razlogov na strani delavca.
ZDR-1 člen 33, 34, 49, 49/2, 89, 89/1, 89/1-1, 91.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - ustrezno delovno mesto - ničnost - odklonitev dela - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - III. kategorija invalidnosti
Glede na to, da je tožena stranka s tožnikom sklenila pogodbo o zaposlitvi, v kateri je upoštevala tožnikove zdravstvene omejitve, kot izhajajo iz odločbe ZPIZ, ter da je komisija ZPIZ ugotovila, da gre za ustrezno delovno mesto, ni mogoče šteti, da bi bila odpovedana pogodba o zaposlitvi nična zaradi neupoštevanja tožnikovih zdravstvenih omejitev.
Tožnik se ne more sklicevati na nekonkretiziranost odrejenih nalog, saj je od direktorja zahteval izključno pisna navodila, čeprav ga je direktor v zvezi z naloženimi deli večkrat vabil in pozival na osebni sestanek, na katerega pa nikoli ni prišel. Tožnik bi lahko tudi na teh sestankih razčistil eventualne nejasnosti glede odrejenih del, pri tem pa je treba opozoriti, da že samo dejstvo, da se ni udeležil sestankov pri direktorju, na katere je bil večkrat vabljen, pomeni kršitev pogodbenih obveznosti iz 33. in 34. člena ZDR-1.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Tožnik je v svoji prvi pripravljalni vlogi tako odgovarjal na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo in od tožene stranke tudi zahteval pojasnilo in natančen obračun, kaj naj bi spornega dne tožena stranka dejansko izplačala tožniku. Zato je bila ta vloga potrebna.
stroški izvršilnega postopka - stroški odgovora na ugovor dolžnika - obrazložen ugovor dolžnika - poziv sodišča - obstoj izvršilnega naslova - materialno pravo - nepotrebni stroški
S trditvijo, da upnik nima izvršilnega naslova, je dolžnik uveljavljal ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo, ki ga je tudi obrazložil, zato je sodišče prve stopnje postopalo povsem pravilno, ko je tak obrazložen ugovor posredovalo upniku v odgovor. Gre za ugovorni razlog, na katerega sodišče, kadar je vložen obrazložen ugovor, pazi po uradni dolžnosti, kar pomeni, da ga dolžniku niti ni treba posebej uveljavljati, niti upniku nanj odgovarjati, saj sodišče, če je bil izvršilni naslov priložen že k predlogu za izvršbo, presojo skladnosti izvršilnega naslova in sklepa o dovolitvi izvršbe opravi že na podlagi zatrjevanih dejstev upnika iz predloga za izvršbo in izvršilnega naslova. Tudi v konkretnem primeru so bila vsa relevantna dejstva v zvezi s presojo tega ugovora sodišču znana že iz predloga za izvršbo, h kateremu je bil izvršilni naslov tudi priložen, zato upnik z navedbami v odgovoru na ugovor dolžnika ni zagotovil varstva svojih pravic. Odgovor na ugovor tudi ni obvezen in upnik k njegovi obvezni podaji ni bil pozvan, saj ga je sodišče poučilo, da lahko vloži odgovor.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 41, 41/1.
izvedenina - potni stroški
Skladno s prvim odstavkom 41. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih potni stroški obsegajo stroške prihoda in vrnitve izvedenca od kraja njegovega stalnega ali začasnega prebivališča do sedeža sodišča oziroma zunanjega oddelka sodišča ali kraja, kjer opravlja izvedeniško delo. Glede na to, da izvedenec nima stalnega oziroma začasnega prebivališča v spornem kraju, sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da bi mu priznalo potne stroške na sporni relaciji.
Ni utemeljeno stališče tožene stranke, da bi moralo sodišče prve stopnje počakati na pravnomočno odločitev pritožbenega sodišča, ki se nanaša na glavno stvar, in nato odločiti o povrnitvi dodatnih stroškov postopka. Takšno stališče nima podlage v določbi četrtega odstavka 163. člena ZPP, po kateri mora sodišče o zahtevi za povrnitev stroškov odločiti v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. Ker je sodišče prve stopnje že dne 5. 9. 2018 izdalo sodbo, s katero se je končal postopek pred njim, je sodišče pravilno odločilo o dodatnih stroških postopka s sklepom z dne 24. 9. 2018.