Tožnica bi izpolnila razpisani pogoj, v kolikor bi iz Potrdila o opravljenih izpitnih obveznostih izhajalo, da je njena dosežena povprečna ocena 7,6 ali več. Ker tožnica ni izpolnila vseh razpisnih pogojev, ji tožena stranka upravičeno ni priznala sporne štipendije.
ZKP člen 129a, 129a/3. ZIKS-1 člen 12, 12/1. ZSV člen 15, 18h.
alternativni način izvršitve kazni zapora - vikend zapor - formalni pogoj - zaposlitev - oskrba na domu
Dejstvo, da pritožnik, ki je upokojenec in prejema redno mesečno pokojnino, svoj ženi zaradi zdravstvenih težav nudi celotno oskrbo na domu, ni mogoče šteti za zaposlitev po določbi prvega odstavka 12. člena ZIKS-1.
Pritožnikova predstavljena "aktivnost" pri oskrbi njegove žene na domu, namreč ni formalizirana, ne temelji na določeni pravni podlagi, kar pomeni, da obsojenčeve delovne obveznosti niso natančno opredeljene, le-to pa je pomembno zaradi njihovega preverjanja, saj v primeru, da obsojenec krši delovne obveznosti ali pa če je onemogočen nadzor nad izvrševanjem obsojenčevih obveznosti, lahko sodišče odloči, da obsojenec preostanek kazni zapora prestane v zavodu (sedmi do enajsti odstavek 12. člena ZIKS-1).
Iz izpodbijanih dokončnih odločb izhaja, da je Center za socialno delo denarno socialno pomoč in pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev zavrnil, ker je ugotovil, da je pri tožnici podan krivdni razlog iz 28. člena ZSVarPre. Toženka je v odločbah navajala, da je tožnica delovno aktivna oseba, ki je sposobna opravljati pridobitno delo in si s tem sama zagotoviti preživetje, pri tem pa so ji s strani državnih organov dane možnosti, ki so ji v pomoč pri iskanju pridobitnega dela. Tožnica se zaradi priznane I. kategorije invalidnosti ne bi mogla prijaviti na Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelna oseba, česar tožena stranka pri odločanju ni upoštevala in so v posledici tega izpodbijane odločbe že iz tega razloga nezakonite in jih je potrebno odpraviti.
ZZdrS člen 43.. Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (1994) člen 6, 6/1, 6/1-1, 6/1-3, 69.. Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči (2008) člen 3.
plača - javni uslužbenec - zdravnik - plačilo razlike plače - urgentna služba - urgenca
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil tožnik dvakrat na teden razporejen v urgentni blok in tako opravil 13 ur urgentnega dela. Tožnik je vsak mesec opravil tudi štiri 16 urna in dve 24 urni dežurstvi. Tako je pravilna ugotovitev, da je tožnik z dvema razporedoma v porodno sobo (2 x 6,5 ur = 13 ur) in enkratnim celodnevnim dežurstvom opravil 29 ur od 40 urnega delovnega tedna, k temu pa je potrebno prišteti dve 24 urni dežurstvi, kar pri štirih tednih na mesec znaša 12 ur tedensko oziroma pri pet tedenskem mesecu 9,6 ur urgentne službe. Sodišče prve stopnje je tožniku dosodilo vtoževani znesek, saj je ta v skladu z izračunom tožene stranke, ki je izračun pripravila, kot če bi bil tožnik v spornem obdobju uvrščen na delovno mesto s PPD1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00022111
ZGD-1 člen 297, 297/1, 390, 390-1. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/2, 358, 358-5. ZGD člen 285, 285/1. OZ člen 62, 299, 299/1, 378, 378/1. ZOR člen 77.
ničnost sklepov skupščine - ničnostni razlog - objava sklica skupščine - način štetja rokov - rok enega meseca - roki določeni po dnevih - statut delniške družbe (d. d.) - skrajšanje roka - podaljšanje roka - zmotna uporaba materialnega prava
Posebnost pri štetju roka za objavo sklica skupščine je, da ga je treba šteti nazaj od dneva dogodka, od katerega se šteje, to je od dneva, na katerega je sklicana skupščina. Ravno tako kot pri štetju roka naprej, tudi za vzvratno štetje roka velja, da rok, ki je določen v mesecih, poteče na dan, ki se po imenu in številki ujema z dnem dogodka, od katerega se šteje. Po določbi 9. člena Statuta za sklic skupščine velja, da mora biti sklicana vsaj en mesec pred dnem zasedanja. To pomeni, da ne sme biti sklicana v zadnjem mesecu pred zasedanjem, šteto po drugem odstavku 77. člena ZOR (sedaj drugi odstavek 62. člena OZ), ampak vsaj en dan izven njega.
V konkretnem primeru to pomeni, da bi bil glede na dan skupščine (5. 4. 2018), šteto vzvratno, moral biti sklic skupščine objavljen vsaj 4. 3. 2018 ali prej. Ker je bil sklic nesporno objavljen 5. 3. 2018, je bil objavljen znotraj enomesečnega roka in ne vsaj en dan izven njega. Zato je bila določba drugega odstavka 62. člena OZ v zvezi z 9. členom Statuta zmotno uporabljena.
Ne drži, da je mogoče enačiti rok 30 dni z enim mesecem. Računanje časa je določeno v 62. členu OZ in je ureditev različna pri teku mesečnih in dnevnih rokov. To se vidi v konkretnem primeru. Če bi bilo dopustno upoštevati tek 30-dnevnega roka, bi ta tekel vzvratno nazaj od zasedanja skupščine 5. 4. 2018, pri čemer se po prvem odstavku 62. člena OZ 5. 4. 2018 v rok ne šteje, bi iztekel 6. 3. 2018. Le, če bi sodišče pri presoji ničnosti skupščinskih sklepov materialnopravno lahko upoštevalo zakonski rok 30 dni za sklic skupščine, kar pa bi bilo v nasprotju z 9. členom Statuta tožene stranke, bi bila skupščina sklicana pravočasno.
V procesnem položaju, ko je bil nad družbenikom družbe začet stečajni postopek in je treba unovčiti njegovo premoženje v stečajnem postopku je materialnopravno pravilno pri odločitvi o predlagani začasni odredbi sodišče prve stopnje uporabilo ZFPPIPP.
O razporeditvi delovnega časa med opravljanjem vojaške službe izven države odloča nadrejeni poveljnik, ki mora omogočiti pripadnikom potreben počitek glede na vrsto nalog in druge razmere in pri tem upoštevati tudi predpisane omejitve glede opravljanja posameznih zahtevanih nalog na določenih formacijskih dolžnostih. Iz 53. člena ZSSloV torej ne izhaja, da pripadnikom Slovenske vojske na mednarodnih misijah ne pripada tedenski počitek v trajanju 24 ur. Čeprav gre pri opravljanju dela v tujini za poseben pravni in dejanski položaj delavcev, to ne pomeni, da se delavcu lahko odreče pravica do tedenskega počitka. Bistveno je, da je delavec, če mu delodajalec te pravice ne zagotovi, upravičen do plačila, kot ga zahteva v obravnavani zadevi.
obnova kazenskega postopka - veljavnost oporoke - izvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka - nov dokaz - nasprotje med izvedenskimi mnenji - kaznivo dejanje ponarejanje listin - razlog za obnovo postopka
Pritožbeno sodišče razlogovanja pritožnice ne sprejema in se v izogib ponavljanju v celoti pridružuje ugotovitvam in zaključkom sodišča prve stopnje. To je v 7. in 8. točki izpodbijanega sklepa podrobno obrazložilo, zakaj predloženo izvedensko mnenje dr. B. R. ne predstavlja novote v pravem pomenu besede. Pravilno je tudi presodilo, da navedeno izvedensko mnenje očitno ni tak dokaz, da bi glede na dokaze, na katerih temelji pravnomočna obsodilna sodba, pripeljal do oprostilne sodbe (prav tam).
Iz opisa dejanja v obtožnem predlogu je razvidno, katere temeljne pravice delavca naj bi zavestno kršil obdolženec. Opredeljeno je tudi časovno obdobje, ko obdolženi naj ne bi plačal posameznih prejemkov. V zvezi z očitkom zavestne kršitve zadostuje očitek o zavestni kršitvi v abstraktnem delu opisa dejanja. Ni potrebno, da bi konkretni opis še podrobneje opredeljeval, kaj naj bi potrjevalo, da je obdolženec predpise kršil zavestno. Ker očitano kaznivo dejanje ni kaznivo dejanje zoper premoženje, temveč so predmet varstva temeljne pravice delavcev, navedba konkretnih denarnih zneskov v konkretnem opisu dejanja ni potrebna. V opisu dejanja je potrebno sicer natančno opredeliti predpise, ki jih storilec krši oziroma po njih zavestno ne ravna.
Specifika obravnavane zadeve je v tem, da konkretni opis dejanja ne vsebuje opredelitve predpisov, a se sklicuje na sodbi Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ki se tudi nahajata v spisu, torej za obdolženca nista presenečenje, ki bi mu onemogočala učinkovito obrambo. Iz določno navedenih sodb so razvidni relevantni delovno-pravni predpisi, zato so zakonski znaki v opisu dovolj konkretizirani.
napačna napotitev s strani zapuščinskega sodišča - izpodbijanje oporoke - oporoka pred notarjem
Glede na ugotovitve sodišča, da sta bili oporoki sestavljeni pri notarju v obliki notarskega zapisa in da so pri sestavi obeh oporok sodelovale tudi oporočne priče, pred katerimi je oporočiteljica izjavila, da sta prebrani oporoki skladni z njeno oporočno voljo, na oporokah pa je stavljen oporočiteljičin prstni odtis, ker zaradi poškodbe roke ni mogla pisati, je zapuščinsko sodišče utemeljeno, glede na določbo 61. člena ZD, da lahko zahteva razveljavitev oporoke med drugim tudi zaradi oporočiteljeve nesposobnosti za razsojanje samo tisti, ki ima pravni interes, tega pa zatrjujejo zgolj pritožnice, ki predmetnih oporok ne priznavajo in, kot izhaja iz podatkov v spisu, zahtevajo, da se upošteva oporoka, ki jo je zapustnica imela v hrambi pri sodišču (oziroma pri sosedi J.), oziroma, da se izvede dedovanje po zakonu, pravilno štelo pravico pritožnic za manj verjetno.
Očitno sploh ne gre več za iste historične dogodke, pri čemer je potrebno pritrditi zagovorniku tudi, ko navaja, da gre v ponovljenem postopku tudi za časovno povsem neopredeljene posamezne dogodke, ki so opisani tako, da se ne da razbrati, kje bi naj do v izreku navedenih dogodkov sploh prišlo in koliko historičnih dogodkov se obdolžencu pravzaprav sploh očita.
bistvene kršitve določb zkp - preizkus po uradni dolžnosti - predobravnavni narok - dogovor za hitrejši potek in končanje glavne obravnave - sestava sodišča - odpoved procesni pravici - senatno sojenje - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih - precejšnje nasprotje med razlogi sodbe o vsebini zapisnikov in samimi zapisniki - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis)
Odpoved pravici do zbornega sojenja mora biti izrecna in nedvoumna, izraz volje nosilca jamstva (obdolženca), prostovoljna ter zavestna. Nobenega dvoma zato ni, da mora procesno gradivo vsebovati obdolženčevo izrecno izjavo, da se pravici do zbornega sojenja odpoveduje.
V obravnavani zadevi je iz zapisnika o predobravnavnem naroku z dne 22. 1. 2018 (list. št. 179) razvidno, da sta bila obdolžena B.B. in L.L. poučena o možnostih dogovora za hitrejši potek in končanje glavne obravnave, če se odpovesta nekaterim procesnim pravicam, ki jih imata po zakonu, vključno z možnostjo odpovedi pravici do sojenja v senatu. Predsednik senata pa je takoj po danem pouku sprejel procesni sklep, s katerim je med drugim odločil, da bo obdolžencema sodil sodnik posameznik, za kar pa ni imel podlage v izjavah obdolžencev, ki bi ju ta morala podati v skladu z 2. točko drugega odstavka 285.f člena ZKP, saj iz zapisnika ne izhaja, da bi obdolženca tako izjavo podala.
stroški izvršilnega postopka - stroški odgovora na ugovor dolžnika - obrazložen ugovor dolžnika - poziv sodišča - obstoj izvršilnega naslova - materialno pravo - nepotrebni stroški
S trditvijo, da upnik nima izvršilnega naslova, je dolžnik uveljavljal ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo, ki ga je tudi obrazložil, zato je sodišče prve stopnje postopalo povsem pravilno, ko je tak obrazložen ugovor posredovalo upniku v odgovor. Gre za ugovorni razlog, na katerega sodišče, kadar je vložen obrazložen ugovor, pazi po uradni dolžnosti, kar pomeni, da ga dolžniku niti ni treba posebej uveljavljati, niti upniku nanj odgovarjati, saj sodišče, če je bil izvršilni naslov priložen že k predlogu za izvršbo, presojo skladnosti izvršilnega naslova in sklepa o dovolitvi izvršbe opravi že na podlagi zatrjevanih dejstev upnika iz predloga za izvršbo in izvršilnega naslova. Tudi v konkretnem primeru so bila vsa relevantna dejstva v zvezi s presojo tega ugovora sodišču znana že iz predloga za izvršbo, h kateremu je bil izvršilni naslov tudi priložen, zato upnik z navedbami v odgovoru na ugovor dolžnika ni zagotovil varstva svojih pravic. Odgovor na ugovor tudi ni obvezen in upnik k njegovi obvezni podaji ni bil pozvan, saj ga je sodišče poučilo, da lahko vloži odgovor.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 41, 41/1.
izvedenina - potni stroški
Skladno s prvim odstavkom 41. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih potni stroški obsegajo stroške prihoda in vrnitve izvedenca od kraja njegovega stalnega ali začasnega prebivališča do sedeža sodišča oziroma zunanjega oddelka sodišča ali kraja, kjer opravlja izvedeniško delo. Glede na to, da izvedenec nima stalnega oziroma začasnega prebivališča v spornem kraju, sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da bi mu priznalo potne stroške na sporni relaciji.
višina preživnine - določitev preživnine - porazdelitev preživninskega bremena - osebni stiki z otrokom - varstvo, vzgoja in preživljanje otroka
Toženka ima prav, ko sodišču očita, da je preživnino za hčer neutemeljeno znižalo iz razloga, kar naj bi bilo z njo "manj dela", ker da deklice že same pomagajo v gospodinjstvu, kar naj za dečke ne bi veljalo. Tak zaključek oz. taka ocena je brez razumne podlage.
Na obseg preživninskih obveznosti starša lahko vpliva tudi obseg stikov z otrokom.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas - vnaprejšnja dokazna ocena - relativna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče mora v skladu z 8. členom ZPP o tem, katera dejstva bo štelo za dokazana, odločiti po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Sodišče prve stopnje je kot verodostojno ocenilo tožničino izpoved, da pogodba o zaposlitvi, po kateri naj bi delovno razmerje trajalo do 31. 3. 2017, nikoli ni bila sklenjena, pri tem pa so razlogi, zakaj sodišče tožnici verjame, nejasni. Razlogovanje sodišča prve stopnje, da tudi iz sklenjenih pogodb o zaposlitvi nedvomno izhaja, da so zatrjevanja tožnice resnična, saj so pogodbe dejansko enake, spreminja se le čas trajanja delovnega razmerja, so neustrezni. Enako velja tudi za razloge sodišča prve stopnje, da tožnici verjame, da je sklenila pogodbo z veljavnostjo od 14. 10. 2016 do 31. 12. 2016 glede na to, da je v spis predloženih več pogodb o zaposlitvi, ki so praktično identične, razen časa, za katerega so pogodbe sklenjene in glede na to, da je ta podpisana tudi s strani delodajalca. Ob upoštevanju, da imata sporni pogodbi o zaposlitvi identičen datum sklenitve, razlikujeta se zgolj v obdobju veljavnosti, pri čemer sta tudi obe podpisani s strani toženca, je takšna dokazna ocena neprepričljiva, nejasna in je ni mogoče preveriti. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
Obsežna obdolženčeva predkaznovanost tudi za istovrstna kazniva dejanja pa tudi po oceni pritožbenega sodišča nikakor ne daje podlage pritožbenim navedbam v smeri, da je pri obdolžencu podana pozitivna prognoza.
javni uslužbenec - premestitev - III. kategorija invalidnosti
Ni mogoče slediti tožnikovemu zavzemanju, da ni podan razlog za premestitev iz izpodbijanega sklepa, ker je delovno mesto po vsebini in kraju opravljanja ostalo enako. Za obstoj delovnih potreb, zaradi katerih je lahko javni uslužbenec premeščen na podlagi 147. člena ZJU, šteje tudi sprememba organizacijske strukture in umeščenosti delovnih mest. Za obstoj poslovnega razloga za premestitev zaradi delovnih potreb iz 149. člena ZJU ni nujno, da se delo na delovnem mestu vsebinsko spremeni, tak razlog je lahko tudi sprememba organizacijske enote, v katero je delovno mesto umeščeno.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Tožnik je v svoji prvi pripravljalni vlogi tako odgovarjal na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo in od tožene stranke tudi zahteval pojasnilo in natančen obračun, kaj naj bi spornega dne tožena stranka dejansko izplačala tožniku. Zato je bila ta vloga potrebna.