Sodišče druge stopnje se ne strinja s pritožbenim stališčem, da je izrek izpodbijane sodbe, ker je v njem navedena le višina izrečene denarne kazni, ne pa tudi višina neplačane stranske denarne kazni in vrednost dnevnih zneskov, neizvršljiv. Obsojenec namreč iz naslova izrečene stranske denarne kazni ni poravnal niti enega obroka, torej sta zneska izrečene in (v celoti) neplačane stranske denarne kazni enaka, višina dnevnega zneska pa je razvidna iz obrazložitve sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00023851
ZGD člen 258. OZ člen 352, 352/3, 766, 766/1.
odškodninska odgovornost članov uprave - protipravnost ravnanja - zmanjšanje premoženja - skrbnost dobrega gospodarstvenika - vodenje poslov - dolžnost obveščanja - poslovni razlog - pravilo podjetniške presoje (bussines judgment rule) - zastaranje - dostop do relevantnih informacij - horizontalna razmerja - funkcija nadzora
Člani organov vodenja ali nadzora ne odgovarjajo za škodo, nastalo družbi na podlagi njihovih podjetniških (ne pa tudi pravno obvezujočih) odločitev, če dokažejo, da so ob sprejemanju odločitve z zadostno stopnjo skrbnosti šteli posel kot koristen za družbo oziroma so verjeli, da ravnajo v njeno dobro.
V konkretnem primeru gre za poslovno odškodninsko obveznost, katere zastaranje se presoja po tretjem odstavku 352. člena OZ. Zastaralni rok znaša pet let in začne teči prvi dan po dnevu, ko je oškodovanec imel pravico zahtevati njeno izpolnitev.
Pri vodenju poslov morajo člani uprave medsebojno sodelovati in se sproti obveščati o pomembnejših ukrepih s poslovnih področij, ki so jim dodeljena. Dolžnost horizontalnega nadzora izhaja iz skupne odgovornosti za vodenje poslov - vsak član uprave mora redno spremljati "dogajanje" v resorjih svojih kolegov. V zvezi s tem lahko od drugih članov uprave zahteva ustrezna poročila, hkrati pa mora tudi sam redno seznanjati člane uprave o poteku poslov s svojega področja.
ZPP člen 411, 413. URS člen 54, 56. ZZZDR člen 4, 4/1, 5a, 5a/1, 5a/2, 106, 106/1, 106/2, 129.
pravica do stikov otroka s starši - začasna določitev stikov - določitev obsega stikov - zavarovanje z začasno odredbo - preživninska obveznost - potrebe otroka - preživninske zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena
Namen stikov ni le v tem, da tisti od staršev, ki otroka nima pri sebi, lahko uresniči svoje čustvene potrebe ter da se s tem, da otroka vidi in z njim govori oziroma kakorkoli z njim komunicira, seznanja z njegovim duševnim in telesnim stanjem ter razvojem, temveč tudi in predvsem v tem, da otrok ohrani občutek čustvene navezanosti, povezanosti z njim in občutek medsebojne pripadnosti.
Višino preživninske obveznosti sodišče določi z vrednotnim sklepom, ki naj uravnoteži navedene tri sklope pravnorelevantnih dejavnikov (otrokove potrebe, preživninske zmožnosti matere, preživninske zmožnosti očeta). Pri tem ne gre za matematičen pristop, ki bi temeljil na natančni oceni preživninskih stroškov in po katerem bi že vsaka sprememba omenjenih pravnorelevantnih dejavnikov porušila med njimi ugotovljeno sorazmerje, ampak za oceno.
Preživninska zmožnost tožnice je večja od toženčeve, zato mora biti tudi bolj obremenjena s stroški preživljanja otroka. Upoštevaje, da je na tožnici večje breme varstva in skrbi za otroka, kar je v slovenski sodni praksi upoštevna okoliščina pri odmeri denarnega preživninskega prispevka, je pritožbeno sodišče ugotovljeno preživninsko breme med pravdni stranki porazdelilo v razmerju 55 % (tožnica) proti 45 % (toženec).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00021578
ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 247, 247/1, 283.
pogodbena kazen - nadomestna izpolnitev - splošni pogoji - nepošteni pogodbeni pogoji - spor majhne vrednosti - naročniško razmerje
Prvostopenjsko sodišče je pravilno uporabilo materialno pogodbeno pravo, ko je toženca obsodilo na plačilo zneska, ki je bil v Splošnih pogojih določen za primer, da naročnik opreme ne vrne, rekoč da gre za pogodbeno kazen. Nobene razlike sicer ne bi bilo, če bi toženec ta znesek namesto izročitve opreme plačal sklicujoč se na nadomestno izpolnitev. Omenjeni splošni pogoj za toženca kot potrošnika ni nepošten, saj ima potrošnik prvenstveno možnost, da opremo, ki jo je prejel od pogodbenika, pač vrne.
ZST-1 člen 1, 1/3, 34. ZPP člen 105a, 105a/3, 116, 116/1.
sodna taksa za napoved pritožbe - predlog za podaljšanje roka za plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse - zakonski rok - nepodaljšljivost roka za plačilo sodne takse - predlog za odlog plačila sodne takse - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Tožena stranka bi podaljšanje roka plačila lahko dosegla le v primeru upravičenega zaprosila za odlog plačila sodne takse in še to le pod pogojem, da bi zanj zaprosila pred potekom roka za plačilo sodne takse.
Razlogov, ki bi utemeljevali obravnavo pritožnikovega ugovora - prošnje z dne 9. 11. 2018 kot njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje po prvem odstavku 116. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 tožena stranka ni navedla, zato ga prvostopenjsko sodišče kot takega tudi utemeljeno ni obravnavalo.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51.
nagrada izvedencu - izvedensko mnenje - upravičenost izvedenca do nagrade - uporabnost izvedenskega mnenja
Odločitev o tem, ali izvedencu nagrada za predloženo mnenje gre, je odvisna od tega, ali je mnenje v postopku uporabno. Ni dvoma, da mu bo nagrada šla, če bo prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je zadano nalogo opravil (in bo na mnenje oprlo svojo odločitev). Če pa mnenja ne bo moglo uporabiti, je treba presoditi še, ali so razlogi za to povsem očitno krivdni na strani izvedenca in v primeru pozitivnega odgovora predlog za priznanje nagrade zavrniti.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00025124
OZ člen 131, 190, 190/1, 631. ZPP člen 354, 354/2. Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila (2004) člen 9, 9/1. Odredba o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov (1999) člen 5.
podizvajalska pogodba - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - splošna odškodninska odgovornost - podlaga za odgovornost - neupravičena obogatitev - verzijski zahtevek
Ker je v tem primeru ministrstvo posel kot finančni leasing oddalo toženki, je pritrditi tožnici, da ne sme biti v slabšem položaju kot drugi podizvajalci, kjer je bila glavni naročnik država ali drug proračunski uporabnik.
Čeprav tožnica ni pridobila neposrednega zahtevka do toženke na podlagi izvajalskih pogodb ali izdanih bančnih garancij, pa ni dvoma, da je bil smisel določb 6. člena pogodbe o finančen leasingu, 1.d. člena gradbene pogodbe ter razpisne dokumentacije, da se tožnici in drugim podizvajalcem zagotovi neposredno plačilo od naročnika v primeru, ko ga glavni izvajalec ne plača. V tem primeru je zaradi specifičnosti posla, to je finančnega najema s postopnim odkupom, na mesto naročnika stopila toženka. Že našteti predpisi Zakon o javnem naročanju in Pravilnik so toženki narekovali izpeljavo zakonskih določil v pogodbenih obveznosti. Toženka se je kot gospodarski in finančni subjekt morala zavedati, da v primeru, ko sodeluje v poslu, kjer gre za porabo javnih sredstev, ne more na eni strani ravnati kot ponudnik v postopku javnega naročanja ki jo tako zavezujejo ti predpisi, na drugi strani pa kot gospodarski subjekt na trgu, kjer ne veljajo pravila javno naročniške zakonodaje in je poslovni rizik večji. Tožnica se je namreč upravičeno zanašala, da v tem poslu veljajo prva, torej javno naročniška pravila.
Za presojo, da je toženka ravnala protipravno, so odločilna ugotovljena dejstva, da so pogoji razpisne dokumentacije, podpisanih pogodb (oddaja finančnega leasinga in gradbena pogodba) pri tožnici že ob sklepanju podizvajalske pogodbe vzbudili zaupanje in utemeljeno pričakovanje, da bo imela plačilo za opravljeno delo zavarovano in da bo plačilo prejela iz sredstev bančne (kontra) garancije (ki bi morala biti izdana, ni pa toliko bistveno ali je dejansko bila izdana, saj tožnica tega kot podizvajalka vse do konca tega postopka ni mogla preveriti). Ob upoštevanju dejstva, da je pogodbeno določilo temeljilo na predpisih o zavarovanju obveznosti ponudnikov oziroma izvajalcev v postopkih javnega naročanja, za katere se domneva, da so vsem poznani, pa je to utemeljeno še toliko bolj. Ob obstoju takšnih pričakovanj tožnice, njenih izrecnih pozivov za unovčenje bančne garancije in ob vednosti, da plačila od izvajalca ni in ga ni mogoče pričakovati, je mogoče toženkino zavrnitev teh zaprosil brez utemeljenega razloga šteti za nedopustno (protipravno) ravnanje. Da bo tožnica v takšnem primeru ostala brez plačila za svoje delo in ji bo s tem nastala škoda, pa je bila za toženko predvidljiva posledica. V obravnavanem primeru je namreč pridobitev pravice tako gotova, da predstavlja pravno zavarovan položaj tožnice.
sodni izvedenec - razrešitev izvedenca - pravica do nagrade - odmera nagrade - naloga izvedenca - ogled nepremičnine - vabilo na ogled nepremičnin - pravila o vročanju
Sodni izvedenec pridobi pravico do nagrade takrat, ko opravi svoje delo.
Dejstvo, da je bil izvedenec naknadno razrešen, izvedencu ne jemlje pravice do povrnitve stroškov oziroma nagrade za tisti del svojega dela, ki ga je opravil od trenutka, ko je bil sodišča razrešen in je bil v postopku imenovan nov sodni izvedenec.
Izvedenec ni dolžan ravnati po določbah ZPP o vročanju glede načina vabljenja oziroma obveščanja strank in pooblaščencev o ogledu. Pravila ZPP o vročanju pisanj veljajo za vabljenje strank in pooblaščencev na naroke in druga procesna dejanja s strani sodišča.
nadzorovana obravnava - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - pogoji za sprejem ukrepa - primernost in sorazmernost ukrepa - prostorska zasedenost
Podana je potrebna namestitev udeleženke za nekaj mesecev na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda.
Udeleženka ima hudo duševno motnjo (paranoidno shizofrenijo) in nujno potrebuje stalno oskrbo ter varstvo, ki ju na drug način ni mogoče zagotoviti. Akutno bolnišnično zdravljenje je zaključeno, udeleženka pa po povedanem ni sposobna samostojnega življenja, saj je nekritična do nujnosti jemanja zdravil in ima moteno obvladovanje svojega ravnanja. V tej fazi bi bilo izven varovanega oddelka njeno življenje in zdravje, pa tudi življenje drugih oseb, ogroženo, v preteklosti pa je bila zaradi posledic svoje duševne bolezni že fizično agresivna.
V primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, prezasedenost zavoda ni utemeljen razlog za zavrnitev predloga.
ZP-1 člen 25, 25/1, 137, 137/2. ZVoz-1( Zakon o voznikih 2016) člen 56, 56/11, 64, 64/6.
odvzem predmetov - ustavitev postopka o prekršku - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja
Na podlagi okoliščine, da se šteje, da je obvestilo o izvršitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja obdolžencu vročeno 5. 5. 2018, obdolžencu ni mogoče z gotovostjo očitati, da je 5. 5. 2018 ob 10.30 uri vedel, da nima veljavnega vozniškega dovoljenja in da se z njim ne sme izkazovati in da je s tem, ko se je kljub temu odločil za vožnjo z motornim vozilom in da se bo policistom izkazal z neveljavnim vozniškim dovoljenjem, privolil v posledice tj. storitev prekrška.
Ker je bila stranska sankcija odvzema motornega vozila Honda Civic izrečena zaradi storitve prekrška po enajstem odstavku 56. člena ZVoz-1, pritožbeno sodišče pa je postopek zaradi tega prekrška ustavilo, obdolžencu ni mogoče določiti in izreči stranske sankcije odvzema motornega vozila znamke Honda, tip Civic, na podlagi prvega odstavak 25. člena ZP-1. To pa ne pomeni, da je s tem odpadla tudi vsakršna pravna podlaga za izrek odvzema premdetov, saj drugi odstavek 137. člena ZP-1 omogoča odvzem predmetov tudi, če je postpek o prekršku zoper obdolženca ustavljen.
Tožnica bi izpolnila razpisani pogoj, v kolikor bi iz Potrdila o opravljenih izpitnih obveznostih izhajalo, da je njena dosežena povprečna ocena 7,6 ali več. Ker tožnica ni izpolnila vseh razpisnih pogojev, ji tožena stranka upravičeno ni priznala sporne štipendije.
ZKP člen 129a, 129a/3. ZIKS-1 člen 12, 12/1. ZSV člen 15, 18h.
alternativni način izvršitve kazni zapora - vikend zapor - formalni pogoj - zaposlitev - oskrba na domu
Dejstvo, da pritožnik, ki je upokojenec in prejema redno mesečno pokojnino, svoj ženi zaradi zdravstvenih težav nudi celotno oskrbo na domu, ni mogoče šteti za zaposlitev po določbi prvega odstavka 12. člena ZIKS-1.
Pritožnikova predstavljena "aktivnost" pri oskrbi njegove žene na domu, namreč ni formalizirana, ne temelji na določeni pravni podlagi, kar pomeni, da obsojenčeve delovne obveznosti niso natančno opredeljene, le-to pa je pomembno zaradi njihovega preverjanja, saj v primeru, da obsojenec krši delovne obveznosti ali pa če je onemogočen nadzor nad izvrševanjem obsojenčevih obveznosti, lahko sodišče odloči, da obsojenec preostanek kazni zapora prestane v zavodu (sedmi do enajsti odstavek 12. člena ZIKS-1).
Ni utemeljeno stališče tožene stranke, da bi moralo sodišče prve stopnje počakati na pravnomočno odločitev pritožbenega sodišča, ki se nanaša na glavno stvar, in nato odločiti o povrnitvi dodatnih stroškov postopka. Takšno stališče nima podlage v določbi četrtega odstavka 163. člena ZPP, po kateri mora sodišče o zahtevi za povrnitev stroškov odločiti v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. Ker je sodišče prve stopnje že dne 5. 9. 2018 izdalo sodbo, s katero se je končal postopek pred njim, je sodišče pravilno odločilo o dodatnih stroških postopka s sklepom z dne 24. 9. 2018.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00024085
ZPP člen 2, 2/1, 7, 212, 243, 243/1. OZ člen 648.
podjemna pogodba - prenehanje pogodbe po volji naročnika - odstop od pogodbe - dodatna dela - vrednost opravljenih del - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - cena za opravljeno delo - pravno odločilna dejstva - razpravno načelo - izvajanje dokazov
Izvedensko mnenje, ki ga pridobi sodišče v pravdnem postopku, služi temu, da se sodišče prepriča o resničnosti trditev strank glede pravno odločilnih dejstev, glede katerih samo ne razpolaga s potrebnim strokovnim znanjem. V tem konkretnem primeru je bil dokaz z izvedencem opravljen zaradi ugotovitve vrednosti opravljenih del ter stroškov umika z gradbišča. Ker tožena stranka na izvedensko mnenje o vrednosti opravljenih del med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni podala nobene pripombe na višino cen za posamezna opravljena dela, ki jih je določil izvedenec, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da se tožena stranka z mnenjem izvedenca v tem delu strinja. Zato je svojo odločitev pravilno oprlo na cene za posamezno opravljeno delo, ki jih je določil izvedenec.
Meje razpravljanja so v pravdnem postopku začrtane s trditvami strank. Stranke morajo navesti vsa dejstva in predlagati dokaze, na katera opirajo svoj zahtevek. To pomeni, da morajo stranke podati konkretne trditve in predlagati dokaze o vseh pravno odločilnih dejstvih, s katerimi utemeljujejo svoj zahtevek oziroma del zahtevka. Če stranka teh pravno odločilnih dejstev ne poda, jih dokazi v skladu z določili ZPP in ustaljeno sodno prakso ne morejo nadomestiti. Dokazi so namreč namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti trditev strank.
odškodninska odgovornost - škoda zaradi pogina rib - gradbena dela
Sodišče druge stopnje je po opravljeni presoji pritožbenih navedb zaključilo, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in utemeljeno odločilo, da je tožena stranka odgovorna za škodo, ki je tožeči stranki nastala zaradi gradbenih posegov v obdobju od jeseni 2012 do 31. 3. 2013 v območju marijagraškega ovinka v L.. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so bili gradbeni posegi, ki jih je tožena stranka izvedla, takšne vrste in tako intenzivni, da je so dejansko povzročili škodo na življu v reki S. na delu, kjer so se posegi izvajali, in da je šlo za škodo, ki presega običajne meje.
Tožena stranka sicer ravnala v nasprotju z navedenimi predpisi (glede poročanja v ribiški kataster glede pogina rib), vendar ta njena opustitev dolžnega ravnanja ni v nobeni povezavi s tem, da ji je tožena stranka s svojimi obsežnimi posegi v strugo reke S. povzročila škodo (ne le pogina rib, pač pa uničenje vodnega življa). Zato ne drži pritožbena navedba, da do pogina rib ne bi prišlo, če bi tožeča stranka izvedla predpisane aktivnosti, ki se tičejo operativnega ugotavljanja in odprave škode.
višina preživnine - določitev preživnine - porazdelitev preživninskega bremena - osebni stiki z otrokom - varstvo, vzgoja in preživljanje otroka
Toženka ima prav, ko sodišču očita, da je preživnino za hčer neutemeljeno znižalo iz razloga, kar naj bi bilo z njo "manj dela", ker da deklice že same pomagajo v gospodinjstvu, kar naj za dečke ne bi veljalo. Tak zaključek oz. taka ocena je brez razumne podlage.
Na obseg preživninskih obveznosti starša lahko vpliva tudi obseg stikov z otrokom.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas - vnaprejšnja dokazna ocena - relativna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče mora v skladu z 8. členom ZPP o tem, katera dejstva bo štelo za dokazana, odločiti po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Sodišče prve stopnje je kot verodostojno ocenilo tožničino izpoved, da pogodba o zaposlitvi, po kateri naj bi delovno razmerje trajalo do 31. 3. 2017, nikoli ni bila sklenjena, pri tem pa so razlogi, zakaj sodišče tožnici verjame, nejasni. Razlogovanje sodišča prve stopnje, da tudi iz sklenjenih pogodb o zaposlitvi nedvomno izhaja, da so zatrjevanja tožnice resnična, saj so pogodbe dejansko enake, spreminja se le čas trajanja delovnega razmerja, so neustrezni. Enako velja tudi za razloge sodišča prve stopnje, da tožnici verjame, da je sklenila pogodbo z veljavnostjo od 14. 10. 2016 do 31. 12. 2016 glede na to, da je v spis predloženih več pogodb o zaposlitvi, ki so praktično identične, razen časa, za katerega so pogodbe sklenjene in glede na to, da je ta podpisana tudi s strani delodajalca. Ob upoštevanju, da imata sporni pogodbi o zaposlitvi identičen datum sklenitve, razlikujeta se zgolj v obdobju veljavnosti, pri čemer sta tudi obe podpisani s strani toženca, je takšna dokazna ocena neprepričljiva, nejasna in je ni mogoče preveriti. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
Po določbi petega odstavka 200. člena ZDR-1 ima neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, možnost v 30-dneh po prejemu obvestila delodajalca zahtevati sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Sodno varstvo ima le neizbrani kandidat za prosto delovno mesto, in ne oseba, ki ni bila kandidat. Tožnica ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da se na sporni razpis ni prijavila, zato je odločitev sodišča prve stopnje, da se njena tožba zavrže, pravilna.
spor majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - pravna podlaga za nastanek obveznosti - trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev
napačna napotitev s strani zapuščinskega sodišča - izpodbijanje oporoke - oporoka pred notarjem
Glede na ugotovitve sodišča, da sta bili oporoki sestavljeni pri notarju v obliki notarskega zapisa in da so pri sestavi obeh oporok sodelovale tudi oporočne priče, pred katerimi je oporočiteljica izjavila, da sta prebrani oporoki skladni z njeno oporočno voljo, na oporokah pa je stavljen oporočiteljičin prstni odtis, ker zaradi poškodbe roke ni mogla pisati, je zapuščinsko sodišče utemeljeno, glede na določbo 61. člena ZD, da lahko zahteva razveljavitev oporoke med drugim tudi zaradi oporočiteljeve nesposobnosti za razsojanje samo tisti, ki ima pravni interes, tega pa zatrjujejo zgolj pritožnice, ki predmetnih oporok ne priznavajo in, kot izhaja iz podatkov v spisu, zahtevajo, da se upošteva oporoka, ki jo je zapustnica imela v hrambi pri sodišču (oziroma pri sosedi J.), oziroma, da se izvede dedovanje po zakonu, pravilno štelo pravico pritožnic za manj verjetno.