Sodišče druge stopnje se ne strinja s pritožbenim stališčem, da je izrek izpodbijane sodbe, ker je v njem navedena le višina izrečene denarne kazni, ne pa tudi višina neplačane stranske denarne kazni in vrednost dnevnih zneskov, neizvršljiv. Obsojenec namreč iz naslova izrečene stranske denarne kazni ni poravnal niti enega obroka, torej sta zneska izrečene in (v celoti) neplačane stranske denarne kazni enaka, višina dnevnega zneska pa je razvidna iz obrazložitve sodbe.
nadzorovana obravnava - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - pogoji za sprejem ukrepa - primernost in sorazmernost ukrepa - prostorska zasedenost
Podana je potrebna namestitev udeleženke za nekaj mesecev na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda.
Udeleženka ima hudo duševno motnjo (paranoidno shizofrenijo) in nujno potrebuje stalno oskrbo ter varstvo, ki ju na drug način ni mogoče zagotoviti. Akutno bolnišnično zdravljenje je zaključeno, udeleženka pa po povedanem ni sposobna samostojnega življenja, saj je nekritična do nujnosti jemanja zdravil in ima moteno obvladovanje svojega ravnanja. V tej fazi bi bilo izven varovanega oddelka njeno življenje in zdravje, pa tudi življenje drugih oseb, ogroženo, v preteklosti pa je bila zaradi posledic svoje duševne bolezni že fizično agresivna.
V primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, prezasedenost zavoda ni utemeljen razlog za zavrnitev predloga.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51.
nagrada izvedencu - izvedensko mnenje - upravičenost izvedenca do nagrade - uporabnost izvedenskega mnenja
Odločitev o tem, ali izvedencu nagrada za predloženo mnenje gre, je odvisna od tega, ali je mnenje v postopku uporabno. Ni dvoma, da mu bo nagrada šla, če bo prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je zadano nalogo opravil (in bo na mnenje oprlo svojo odločitev). Če pa mnenja ne bo moglo uporabiti, je treba presoditi še, ali so razlogi za to povsem očitno krivdni na strani izvedenca in v primeru pozitivnega odgovora predlog za priznanje nagrade zavrniti.
ZST-1 člen 1, 1/3, 34. ZPP člen 105a, 105a/3, 116, 116/1.
sodna taksa za napoved pritožbe - predlog za podaljšanje roka za plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse - zakonski rok - nepodaljšljivost roka za plačilo sodne takse - predlog za odlog plačila sodne takse - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Tožena stranka bi podaljšanje roka plačila lahko dosegla le v primeru upravičenega zaprosila za odlog plačila sodne takse in še to le pod pogojem, da bi zanj zaprosila pred potekom roka za plačilo sodne takse.
Razlogov, ki bi utemeljevali obravnavo pritožnikovega ugovora - prošnje z dne 9. 11. 2018 kot njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje po prvem odstavku 116. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 tožena stranka ni navedla, zato ga prvostopenjsko sodišče kot takega tudi utemeljeno ni obravnavalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00021578
ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 247, 247/1, 283.
pogodbena kazen - nadomestna izpolnitev - splošni pogoji - nepošteni pogodbeni pogoji - spor majhne vrednosti - naročniško razmerje
Prvostopenjsko sodišče je pravilno uporabilo materialno pogodbeno pravo, ko je toženca obsodilo na plačilo zneska, ki je bil v Splošnih pogojih določen za primer, da naročnik opreme ne vrne, rekoč da gre za pogodbeno kazen. Nobene razlike sicer ne bi bilo, če bi toženec ta znesek namesto izročitve opreme plačal sklicujoč se na nadomestno izpolnitev. Omenjeni splošni pogoj za toženca kot potrošnika ni nepošten, saj ima potrošnik prvenstveno možnost, da opremo, ki jo je prejel od pogodbenika, pač vrne.
ZP-1 člen 25, 25/1, 137, 137/2. ZVoz-1( Zakon o voznikih 2016) člen 56, 56/11, 64, 64/6.
odvzem predmetov - ustavitev postopka o prekršku - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja
Na podlagi okoliščine, da se šteje, da je obvestilo o izvršitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja obdolžencu vročeno 5. 5. 2018, obdolžencu ni mogoče z gotovostjo očitati, da je 5. 5. 2018 ob 10.30 uri vedel, da nima veljavnega vozniškega dovoljenja in da se z njim ne sme izkazovati in da je s tem, ko se je kljub temu odločil za vožnjo z motornim vozilom in da se bo policistom izkazal z neveljavnim vozniškim dovoljenjem, privolil v posledice tj. storitev prekrška.
Ker je bila stranska sankcija odvzema motornega vozila Honda Civic izrečena zaradi storitve prekrška po enajstem odstavku 56. člena ZVoz-1, pritožbeno sodišče pa je postopek zaradi tega prekrška ustavilo, obdolžencu ni mogoče določiti in izreči stranske sankcije odvzema motornega vozila znamke Honda, tip Civic, na podlagi prvega odstavak 25. člena ZP-1. To pa ne pomeni, da je s tem odpadla tudi vsakršna pravna podlaga za izrek odvzema premdetov, saj drugi odstavek 137. člena ZP-1 omogoča odvzem predmetov tudi, če je postpek o prekršku zoper obdolženca ustavljen.
ZPP člen 411, 413. URS člen 54, 56. ZZZDR člen 4, 4/1, 5a, 5a/1, 5a/2, 106, 106/1, 106/2, 129.
pravica do stikov otroka s starši - začasna določitev stikov - določitev obsega stikov - zavarovanje z začasno odredbo - preživninska obveznost - potrebe otroka - preživninske zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena
Namen stikov ni le v tem, da tisti od staršev, ki otroka nima pri sebi, lahko uresniči svoje čustvene potrebe ter da se s tem, da otroka vidi in z njim govori oziroma kakorkoli z njim komunicira, seznanja z njegovim duševnim in telesnim stanjem ter razvojem, temveč tudi in predvsem v tem, da otrok ohrani občutek čustvene navezanosti, povezanosti z njim in občutek medsebojne pripadnosti.
Višino preživninske obveznosti sodišče določi z vrednotnim sklepom, ki naj uravnoteži navedene tri sklope pravnorelevantnih dejavnikov (otrokove potrebe, preživninske zmožnosti matere, preživninske zmožnosti očeta). Pri tem ne gre za matematičen pristop, ki bi temeljil na natančni oceni preživninskih stroškov in po katerem bi že vsaka sprememba omenjenih pravnorelevantnih dejavnikov porušila med njimi ugotovljeno sorazmerje, ampak za oceno.
Preživninska zmožnost tožnice je večja od toženčeve, zato mora biti tudi bolj obremenjena s stroški preživljanja otroka. Upoštevaje, da je na tožnici večje breme varstva in skrbi za otroka, kar je v slovenski sodni praksi upoštevna okoliščina pri odmeri denarnega preživninskega prispevka, je pritožbeno sodišče ugotovljeno preživninsko breme med pravdni stranki porazdelilo v razmerju 55 % (tožnica) proti 45 % (toženec).
sodni izvedenec - razrešitev izvedenca - pravica do nagrade - odmera nagrade - naloga izvedenca - ogled nepremičnine - vabilo na ogled nepremičnin - pravila o vročanju
Sodni izvedenec pridobi pravico do nagrade takrat, ko opravi svoje delo.
Dejstvo, da je bil izvedenec naknadno razrešen, izvedencu ne jemlje pravice do povrnitve stroškov oziroma nagrade za tisti del svojega dela, ki ga je opravil od trenutka, ko je bil sodišča razrešen in je bil v postopku imenovan nov sodni izvedenec.
Izvedenec ni dolžan ravnati po določbah ZPP o vročanju glede načina vabljenja oziroma obveščanja strank in pooblaščencev o ogledu. Pravila ZPP o vročanju pisanj veljajo za vabljenje strank in pooblaščencev na naroke in druga procesna dejanja s strani sodišča.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00025124
OZ člen 131, 190, 190/1, 631. ZPP člen 354, 354/2. Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila (2004) člen 9, 9/1. Odredba o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov (1999) člen 5.
podizvajalska pogodba - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - splošna odškodninska odgovornost - podlaga za odgovornost - neupravičena obogatitev - verzijski zahtevek
Ker je v tem primeru ministrstvo posel kot finančni leasing oddalo toženki, je pritrditi tožnici, da ne sme biti v slabšem položaju kot drugi podizvajalci, kjer je bila glavni naročnik država ali drug proračunski uporabnik.
Čeprav tožnica ni pridobila neposrednega zahtevka do toženke na podlagi izvajalskih pogodb ali izdanih bančnih garancij, pa ni dvoma, da je bil smisel določb 6. člena pogodbe o finančen leasingu, 1.d. člena gradbene pogodbe ter razpisne dokumentacije, da se tožnici in drugim podizvajalcem zagotovi neposredno plačilo od naročnika v primeru, ko ga glavni izvajalec ne plača. V tem primeru je zaradi specifičnosti posla, to je finančnega najema s postopnim odkupom, na mesto naročnika stopila toženka. Že našteti predpisi Zakon o javnem naročanju in Pravilnik so toženki narekovali izpeljavo zakonskih določil v pogodbenih obveznosti. Toženka se je kot gospodarski in finančni subjekt morala zavedati, da v primeru, ko sodeluje v poslu, kjer gre za porabo javnih sredstev, ne more na eni strani ravnati kot ponudnik v postopku javnega naročanja ki jo tako zavezujejo ti predpisi, na drugi strani pa kot gospodarski subjekt na trgu, kjer ne veljajo pravila javno naročniške zakonodaje in je poslovni rizik večji. Tožnica se je namreč upravičeno zanašala, da v tem poslu veljajo prva, torej javno naročniška pravila.
Za presojo, da je toženka ravnala protipravno, so odločilna ugotovljena dejstva, da so pogoji razpisne dokumentacije, podpisanih pogodb (oddaja finančnega leasinga in gradbena pogodba) pri tožnici že ob sklepanju podizvajalske pogodbe vzbudili zaupanje in utemeljeno pričakovanje, da bo imela plačilo za opravljeno delo zavarovano in da bo plačilo prejela iz sredstev bančne (kontra) garancije (ki bi morala biti izdana, ni pa toliko bistveno ali je dejansko bila izdana, saj tožnica tega kot podizvajalka vse do konca tega postopka ni mogla preveriti). Ob upoštevanju dejstva, da je pogodbeno določilo temeljilo na predpisih o zavarovanju obveznosti ponudnikov oziroma izvajalcev v postopkih javnega naročanja, za katere se domneva, da so vsem poznani, pa je to utemeljeno še toliko bolj. Ob obstoju takšnih pričakovanj tožnice, njenih izrecnih pozivov za unovčenje bančne garancije in ob vednosti, da plačila od izvajalca ni in ga ni mogoče pričakovati, je mogoče toženkino zavrnitev teh zaprosil brez utemeljenega razloga šteti za nedopustno (protipravno) ravnanje. Da bo tožnica v takšnem primeru ostala brez plačila za svoje delo in ji bo s tem nastala škoda, pa je bila za toženko predvidljiva posledica. V obravnavanem primeru je namreč pridobitev pravice tako gotova, da predstavlja pravno zavarovan položaj tožnice.
Po določbi petega odstavka 200. člena ZDR-1 ima neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, možnost v 30-dneh po prejemu obvestila delodajalca zahtevati sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Sodno varstvo ima le neizbrani kandidat za prosto delovno mesto, in ne oseba, ki ni bila kandidat. Tožnica ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da se na sporni razpis ni prijavila, zato je odločitev sodišča prve stopnje, da se njena tožba zavrže, pravilna.
obnova kazenskega postopka - veljavnost oporoke - izvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka - nov dokaz - nasprotje med izvedenskimi mnenji - kaznivo dejanje ponarejanje listin - razlog za obnovo postopka
Pritožbeno sodišče razlogovanja pritožnice ne sprejema in se v izogib ponavljanju v celoti pridružuje ugotovitvam in zaključkom sodišča prve stopnje. To je v 7. in 8. točki izpodbijanega sklepa podrobno obrazložilo, zakaj predloženo izvedensko mnenje dr. B. R. ne predstavlja novote v pravem pomenu besede. Pravilno je tudi presodilo, da navedeno izvedensko mnenje očitno ni tak dokaz, da bi glede na dokaze, na katerih temelji pravnomočna obsodilna sodba, pripeljal do oprostilne sodbe (prav tam).
Obsežna obdolženčeva predkaznovanost tudi za istovrstna kazniva dejanja pa tudi po oceni pritožbenega sodišča nikakor ne daje podlage pritožbenim navedbam v smeri, da je pri obdolžencu podana pozitivna prognoza.
Iz opisa dejanja v obtožnem predlogu je razvidno, katere temeljne pravice delavca naj bi zavestno kršil obdolženec. Opredeljeno je tudi časovno obdobje, ko obdolženi naj ne bi plačal posameznih prejemkov. V zvezi z očitkom zavestne kršitve zadostuje očitek o zavestni kršitvi v abstraktnem delu opisa dejanja. Ni potrebno, da bi konkretni opis še podrobneje opredeljeval, kaj naj bi potrjevalo, da je obdolženec predpise kršil zavestno. Ker očitano kaznivo dejanje ni kaznivo dejanje zoper premoženje, temveč so predmet varstva temeljne pravice delavcev, navedba konkretnih denarnih zneskov v konkretnem opisu dejanja ni potrebna. V opisu dejanja je potrebno sicer natančno opredeliti predpise, ki jih storilec krši oziroma po njih zavestno ne ravna.
Specifika obravnavane zadeve je v tem, da konkretni opis dejanja ne vsebuje opredelitve predpisov, a se sklicuje na sodbi Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ki se tudi nahajata v spisu, torej za obdolženca nista presenečenje, ki bi mu onemogočala učinkovito obrambo. Iz določno navedenih sodb so razvidni relevantni delovno-pravni predpisi, zato so zakonski znaki v opisu dovolj konkretizirani.
Iz izpodbijanih dokončnih odločb izhaja, da je Center za socialno delo denarno socialno pomoč in pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev zavrnil, ker je ugotovil, da je pri tožnici podan krivdni razlog iz 28. člena ZSVarPre. Toženka je v odločbah navajala, da je tožnica delovno aktivna oseba, ki je sposobna opravljati pridobitno delo in si s tem sama zagotoviti preživetje, pri tem pa so ji s strani državnih organov dane možnosti, ki so ji v pomoč pri iskanju pridobitnega dela. Tožnica se zaradi priznane I. kategorije invalidnosti ne bi mogla prijaviti na Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelna oseba, česar tožena stranka pri odločanju ni upoštevala in so v posledici tega izpodbijane odločbe že iz tega razloga nezakonite in jih je potrebno odpraviti.
bistvene kršitve določb zkp - preizkus po uradni dolžnosti - predobravnavni narok - dogovor za hitrejši potek in končanje glavne obravnave - sestava sodišča - odpoved procesni pravici - senatno sojenje - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih - precejšnje nasprotje med razlogi sodbe o vsebini zapisnikov in samimi zapisniki - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis)
Odpoved pravici do zbornega sojenja mora biti izrecna in nedvoumna, izraz volje nosilca jamstva (obdolženca), prostovoljna ter zavestna. Nobenega dvoma zato ni, da mora procesno gradivo vsebovati obdolženčevo izrecno izjavo, da se pravici do zbornega sojenja odpoveduje.
V obravnavani zadevi je iz zapisnika o predobravnavnem naroku z dne 22. 1. 2018 (list. št. 179) razvidno, da sta bila obdolžena B.B. in L.L. poučena o možnostih dogovora za hitrejši potek in končanje glavne obravnave, če se odpovesta nekaterim procesnim pravicam, ki jih imata po zakonu, vključno z možnostjo odpovedi pravici do sojenja v senatu. Predsednik senata pa je takoj po danem pouku sprejel procesni sklep, s katerim je med drugim odločil, da bo obdolžencema sodil sodnik posameznik, za kar pa ni imel podlage v izjavah obdolžencev, ki bi ju ta morala podati v skladu z 2. točko drugega odstavka 285.f člena ZKP, saj iz zapisnika ne izhaja, da bi obdolženca tako izjavo podala.
odškodninska odgovornost - škoda zaradi pogina rib - gradbena dela
Sodišče druge stopnje je po opravljeni presoji pritožbenih navedb zaključilo, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in utemeljeno odločilo, da je tožena stranka odgovorna za škodo, ki je tožeči stranki nastala zaradi gradbenih posegov v obdobju od jeseni 2012 do 31. 3. 2013 v območju marijagraškega ovinka v L.. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so bili gradbeni posegi, ki jih je tožena stranka izvedla, takšne vrste in tako intenzivni, da je so dejansko povzročili škodo na življu v reki S. na delu, kjer so se posegi izvajali, in da je šlo za škodo, ki presega običajne meje.
Tožena stranka sicer ravnala v nasprotju z navedenimi predpisi (glede poročanja v ribiški kataster glede pogina rib), vendar ta njena opustitev dolžnega ravnanja ni v nobeni povezavi s tem, da ji je tožena stranka s svojimi obsežnimi posegi v strugo reke S. povzročila škodo (ne le pogina rib, pač pa uničenje vodnega življa). Zato ne drži pritožbena navedba, da do pogina rib ne bi prišlo, če bi tožeča stranka izvedla predpisane aktivnosti, ki se tičejo operativnega ugotavljanja in odprave škode.
namestitev v varovani oddelek - socialno varstveni zavod - premestitev v drug zavod - kršitev človekovih pravic - prostorska stiska - pravica do zdravstvenega varstva - poseg v dostojanstvo - poseg v pravice osebnosti
Obravnavana namestitev varovanca, četudi se z njo posega v pravico človekove (varovančeve) osebnosti in dostojanstva ter hkrati v isto ustavnopravno varovano pravico ostalih varovancev, pa tudi zaposlenih v SVZ, ob tehtanju pravice do zdravstvenega varstva varovanca (51. člen Ustave RS), ne more biti razlog za premestitev varovanca v danem primeru, ker se s premestitvijo glede na stanje v drugih SVZ, ne bi v ničemer zmanjšala stopnja ogroženosti ostalih varovancev in zaposlenih v SVZ in s tem povezana njihova ustavno varovana pravica človekove osebnosti in dostojanstva.
Tako sodni izvedenec kot v predsodnem postopku obe invalidski komisiji so ugotavljali, ali je pri tožnici prišlo do invalidnosti oziroma zmanjšanje delovne zmožnosti v smislu 63. člena ZPIZ-2. Le v primeru ugotovljenega enega od stanj določenega v citirani določbi 63. člena ZPIZ-2, bi bila tožnica upravičena do pravic iz invalidskega zavarovanja.
ZPP člen 139, 139/3, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - samostojni podjetnik - vročanje pisanj - nedopustni pritožbeni razlogi - dolžna skrbnost
Samostojni podjetnik mora poskrbeti za prevzem pošte, saj se od njega na tem področju zaradi opravljanja dejavnosti pričakuje večja skrbnost. Če je bil toženec odsoten in ni poskrbel za dvigovanje pošiljk, ki se vročajo osebno, njega bremenijo neugodne posledice.
ZPP člen 78, 78/1, 80, 82, 82/2, 86, 86/3, 86, 86/4, 91, 339, 339/2. ZZZDR člen 192, 192/1.
izredno pravno sredstvo - nedovoljeno izredno pravno sredstvo - pravdna sposobnost stranke - postavitev začasnega zastopnika - skrbništvo - kdo je lahko pooblaščenec v postopku pred višjim in vrhovnim sodiščem
Sodišče prve stopnje je iz razloga, ker je ugotovilo, da je tožnik pravdno nesposobno stranka, ker mu je bila s pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah opr. št. N 2/2012 z dne 21. 9. 2012 popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, z odločbo CSD ... št. 1221-4/2013-17 z dne 28. 1. 2013 pa je bil tudi postavljen pod skrbništvo prav tega centra za socialno delo, že ob samem začetku tega pravdnega postopka v postopek v skladu z 80. členom ZPP pritegnilo CSD ... kot tožnikovega skrbnika in s tem zagotovilo, da je bil tožnik v postopku pravilno zastopan po zakonitem zastopniku, zato so njegovi očitki o nepravilnem zastopanju v tem postopku povsem neutemeljeni.
S postavitvijo skrbnika, torej zakonitega zastopnika, tožniku z odločbo CSD ..., je odpadel tudi razlog za postavitev začasnega zastopnika tožniku po določbi 1. točke 2. odstavka 82. člena ZPP, zato niti sodišče prve stopnje niti sodišče druge stopnje tožniku ne moreta postaviti še začasnega zastopnika, ki bi bil odvetnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom, za kar se sicer zavzema tožnik v svoji pritožbi.
Tožnik revizije ni vložil po pooblaščencu, temveč sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Sodišče prve stopnje je zato revizijo pravilno kot nedovoljeno zavrglo.