Kadar predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek (kot v konkretnem primeru pri zahtevku na razveljavitev arbitražne odločbe in obnovo postopka arbitraže), mora tožeča stranka v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta, če je pristojnost sodišča odvisna od vrednosti spornega predmeta (drugi odstavek 180. člena ZPP). Za takšen primer gre v predmetni zadevi, zato je zaključek sodišča, da tožnica tožbe ni popravila v skladu z navodili in je ta nepopolna, pravilen že iz tega razloga.
OZ člen 931, 932, 933, 935, 953, 953/1. ZPP člen 8.
premoženjsko zavarovanje - omejitev zavarovanih nevarnosti - izključitev obveznosti zavarovalnice - prijava okoliščin, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti - dokazna ocena - dokaz z izvedencem
Tožnik je že pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe s toženko vedel za razpoke na svojem zemljišču in z njimi povezano drsenje zemljišča, zato ni upravičen do zavarovalnine, saj je v zavarovalnih pogojih toženkina obveznost v takem primeru izrecno izključena (prvi odstavek 953. člena OZ). Tožniku pri tem ne pomaga dejstvo, da naj bi bila tudi toženka ob sklepanju pogodbe premalo skrbna. Prijava okoliščin, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti, je dolžnost zavarovalca (931. člen OZ). Če jih zamolči, ima to za posledico odstopno upravičenje zavarovalnice (932. in 933. člen OZ), razen če so ji bile te okoliščine ob sklepanju pogodbe znane ali ji niso mogle ostati neznane (935. člen OZ). Pravkar navedeno pa nima nobenega vpliva na obseg zavarovalnega kritja, ki je naveden v zavarovalni pogodbi.
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da tudi v primeru, ko tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, ni izgubil pravice do povrnitve stroškov za tožbo glede na njen uspeh, saj ti stroški niso bili povzročeni po njegovi krivdi, toženi stranki pa mora povrniti vse stroške, ki so ji nastali po izpolnitvi zahtevka, ker ni takoj umaknil tožbe.
ZZVZZ člen 26.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 43, 44, 45, 45/1, 45/1-3.
zdraviliško zdravljenje
Pridobljeno izvedensko mnenje tudi po stališču pritožbenega sodišča predstavlja dovolj prepričljivo in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožnici zaradi poškodbe rame stanje iz 3. točke 1. odstavka 45. člena POZZ ni bilo podano. Pomeni, da pogoji za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja niso izpolnjeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00022742
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12. ZNP člen 37. ZZZDR člen 5a, 5a/1, 106, 106/5, 113, 113/2. ZPND člen 1, 1/2, 3, 3/5, 5, 22a, 22a/1, 22a/8, 24.
določitev ukrepov prepovedi nasilnih dejanj - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - psihično nasilje - odločanje o stikih z otrokom - nepravdni postopek - stiki pod nadzorom - dokaz z izvedencem - nujen postopek - začasni ukrepi - varstvo koristi otroka - Center za socialno delo (CSD) kot udeleženec v postopku - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - res iudicata
Nestrinjanje staršev pri odločanju o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, ne predstavlja psihičnega nasilja nad otrokom v smislu petega odstavka 3. člena ZPND.
ZPND določa ukrepe za varstvo žrtev nasilja v družini. Toda sedež odločanja o otrokovih stikih je in mora biti nepravdni postopek za ureditev stikov.
Izvedba dokaza z izvedencem je za otroke nedvomno obremenjujoča, ponavljanje oziroma izvajanje tega dokaza v dveh postopkih pa še bolj, in torej nikakor ne bi bilo otroku v korist. Prav korist otrok pa je osnovno vodilo v vseh postopkih iz razmerij med starši in otroki, tudi v postopku po ZPND.
senat - sodnik posameznik - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ker je sodišče prve stopnje odločalo po sodniku posamezniku, je zaradi nepravilne sestave sodišča podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče te kršitve, glede na njeno naravo, ne more samo odpraviti.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - upravičenci - nujnost ukrepa - namestitev v varovani oddelek - primernost - prostorska zasedenost - primerjava - tehtanje okoliščin - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih
Sprejem osebe (posameznika z duševno motnjo) v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve je dopusten na podlagi sklepa sodišča, če so izpolnjeni pogoji za sprejem iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr.
Nasprotni udeleženec ima duševno motnjo, poleg tega je tudi gibalno oviran, zaradi česar je vezan na uporabo invalidskega vozička ter potrebuje stalni nadzor in popolno pomoč pri vseh aktivnostih, predvsem pa fizično omejitev možnosti izhodov.
Potrebe oseb (upravičencev do institucionalnega varstva) po stalni oskrbi in varstvu ter nujnost ukrepanja imajo prednost pred zadržki v zvezi s prostorskimi in kadrovskimi težavami socialno varstvenih zavodov.
Prvo sodišče se ni opredelilo do vseh odločilnih dejstev pri odločanju o tem, v katerega od posebnih socialno varstvenih zavodov naj se sprejme nasprotnega udeleženca.
Glede na to, da so po podatkih spisa vsi posebni socialno varstveni zavodi prezasedeni, bi bilo treba opraviti primerjavo med njimi z vidika preobremenjenosti njihovih kapacitet. Te primerjave prvo sodišče ni opravilo, ker je to okoliščino zmotno presodilo kot nebistveno v zadevi. Prav ta primerjava bi lahko pokazala, kateri socialno varstveni zavod je najmanj preobremenjen in bi bil zato v opisanih razmerah sprejem nasprotnega udeleženca v ta socialno varstveni zavod še najmanj slaba rešitev.
ZDSS-1 člen 82.. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.. ZPIZ-2 člen 53, 54, 54/1, 54/1-3.
vdovska pokojnina
V prejšnjem, pravnomočno končanem upravnem postopku gre za zavrnilno odločitev na pravnem temelju, ki ni identičen z obravnavanim v tem sodno socialnem sporu. Sicer pa pritožnica tega zaključka sodišča, ki je za pritožbeno rešitev zadeve edino pravno relevanten, sploh ni prereka. Gre za uveljavljanje pravice do vdovske pokojnine po 3. alineji 1. odstavka 54. člena ZPIZ-2, po kateri ima ob pogojih iz 53. člena ZPIZ-2 pravico do vdovske pokojnine tudi oseba, ki je zadnja tri leta pred smrtjo zavarovanca ali uživalca pravic živela z njim v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali je v takšni skupnosti živela z umrlim zadnje leto pred smrtjo in z njim kadarkoli imela skupnega otroka. Torej na temelju izvenzakonske skupnosti. Ker na navedeni pravni podlagi tožena stranka še sploh ni odločala, bo to v skladu z usmeritvijo iz prvostopenjske sodbe, storila v ponovljenem upravnem odločanju.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00022521
ZIZ člen 225, 226, 239. SPZ člen 33.
začasna odredba - vzpostavitev prejšnjega stanja - motenje posesti - nadomestno dejanje - denarna kazen - izvršilno sredstvo
Denarna kazen ne predstavlja ustreznega izvršilnega sredstva za izpolnitev predlagane začasne odredbe, ker gre za nadomestno dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug.
Izrek denarne kazni za neizvršitev dejanja, ki bi ga lahko opravil kdo drug, bi predstavljal nesorazmeren poseg v pravico tožencev do zasebne lastnine.
obstoj delovnega razmerja - stečajni postopek - odpoved pogodbe o zaposlitvi - volja - pogodba o delu (podjemna pogodba)
Ne ZDR-1 in ne ZFPPIPP stečajnemu upravitelju ne nalagata obveznosti, da ob začetku stečajnega postopka odpove vse pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Oba zakona stečajnemu upravitelju dajeta to možnost, kadar delo določenih delavcev zaradi začetka stečajnega postopka oziroma prisilne likvidacije postane nepotrebno. Tudi v sodni praksi je zavzeto stališče, da za stečajnega upravitelja glede na določbe ZFPPIPP ne velja obveznost odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcem.
Ustaljena sodna praksa je, da v sporu za ugotovitev obstoja delovnega razmerja volja delavca oziroma delodajalca ni bistvena okoliščina.
Ker je razrešitev predmetnega spora in odločitev, ali je tožnik v celoti oproščen plačila prispevka za plačilo institucionalnega varstva za upravičenko ali ne, odvisna od odločitve o predhodnem vprašanju veljavnosti oziroma o zatrjevani ničnosti spremembe pogodbe, o tem vprašanju pa še ni bilo odločeno, je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
S podpisom na menici avalist jamči, da bo menični dolžnik, za katerega jamči, plačal menico. Odgovornost avalista je samostojna in abstraktna. Temeljno pravilo meničnega poroštva je, da porok odgovarja za obveznost dolžnika enako in v enaki višini kot tisti, za katerega je porok, vendar odgovarja tudi, če je njegova obveznost nična. Odvisnost in povezanost meničnega poroštva s temeljnim dolgom glavnega meničnega zavezanca je zgolj v tem, da dolg mora obstajati, sicer pa se pravne posledice meničnega poroštva obravnavajo samo na podlagi meničnega prava. Prevzem meničnega poroštva ne pomeni tudi poroštva za obveznosti iz temeljnega posla.
DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00022060
SZ-1 člen 90, 93, 93/1, 93/2, 94, 94-3, 98, 100, 100-2, 103, 103/1, 103/1-11, 103/5, 109. OZ člen 191, 193.
najemna pogodba - najemno razmerje - odpoved najemne pogodbe - neprofitno najemno razmerje - prenehanje najemne pogodbe - veljavnost najemne pogodbe - profitna najemnina - neprofitna najemnina - dogovor o višini najemnine - bivši imetnik stanovanjske pravice - uporabnik stanovanja - neupravičena pridobitev - obseg vrnitve - pravna zmota - dobra vera - povrnitev vlaganj najemnika stanovanja - povrnitev lastnih vlaganj najemnika - pobot - zamudne obresti - uporabnina
Toženec je svojo dobrovernost glede upravičenja do neprofitne najemnine od smrti najemnice (bivše imetnice stanovanjske pravice) utemeljeval s prepričanjem, da je kot univerzalni naslednik po samem zakonu vstopil v njen pravni položaj. Njegova zmota je odraz nepoznavanja prava, ki pa ne more biti opravičljiva.
Pogodbeni stranki sta se v najemni pogodbi dogovorili, da najemnica ne sme spreminjati stanovanjskih prostorov ter vgrajene opreme in naprav v stanovanju brez predhodnega pisnega soglasja tožeče stranke. Ker takšnega soglasja ni imela, saj tožeče stranke o nameravanih delih sploh ni obvestila, toženec na tej pravni podlagi ne more zahtevati povrnitve večvrednosti stanovanja. Ob odsotnosti soglasja tožeče stranke in odločbe stanovanjske inšpekcije bi bil upravičen do povrnitve stroškov izvedenih del le, če bi bilo popravilo neodložljivo, da se zavarujejo življenje in zdravje stanovalcev, ali stanovanje in oprema v njem pred večjo škodo (druga alineja 100. člena SZ-1).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00022223
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZKP člen 372, 372/1, 372/1-3.
kršitev temeljnih pravic delavcev - razmerje med prekrški in kaznivimi dejanji - neizplačilo plač - neizplačilo regresa - sprememba blanketne določbe - blokada transakcijskega računa - slabo finančno stanje
Sodišče prve stopnje ni kršilo kazenskega zakona.
V točki 8 obrazložitve sodbe je pravilno pojasnilo, zakaj ne gre za ponovno sojenje o isti stvari, pojasnilo je razliko med prekrškoma in kaznivim dejanjem, ki mu je očitano, pravilno pa je obrazložilo tudi, da ne gre za identične dejanske okoliščine in za popolno prekrivanje znakov prekrška po 25. in 27. točki prvega odstavka 217. člena ZDR z zakonskimi znaki kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1, ter tudi, zakaj glob, ki sta mu bili izrečeni v prekrškovnem postopku, ni moglo všteti v kazen, ki jo je določilo v pogojni obsodbi.
alternativna izvršitev kazni zapora - hišni zapor - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist ali s hišnim zaporom - rok za vložitev predloga za alternativni način izvršitve kazni zapora
Rok za vložitev predloga za alternativni način izvršitve kazni zapora s hišnim zaporom določen v 129. a členu ZKP začne teči od pravnomočnosti sodbe oziroma od vročitve prepisa pravnomočne sodbe obsojencu, s katero je bila obsojencu zaporna kazen izrečena in ne od vročitve sklepa, s katerim je bilo odločeno, da se zaradi neizpolnjevanja nalog iz dela v splošno korist, kazen zapora (v celoti) izvrši.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00022858
ZVEtL-1 člen 42, 42/2, 43, 43/1. ZPP člen 245, 245/2, 245/3.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - obseg pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - upravna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča - redna raba - pretekla raba zemljišča - dostopna pot - dokaz z izvedencem - sodni izvedenec - strokovna institucija kot izvedenec - strokovna institucija, ki nima statusa sodnega izvedenca
Upravni organi niso imeli pristojnosti, da pri ugotovitvi, kaj je funkcionalno zemljišče, hkrati odločijo tudi o pravicah na tem zemljišču, saj je (bilo) to pridržano sodstvu. Sodišče prve stopnje je v predmetnem primeru ugotovilo, da so etažni lastniki stanovanjske stavbe na naslovu Z. tisti, ki so po samem zakonu pridobili solastninsko pravico na zatrjevanem funkcionalnem zemljišču.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11, 339/2-14, 354, 354/1, 354/4, 409, 409/1, 409/2. ZZZDR člen 106, 106/1, 106/5.
sprememba ureditve stikov - izvajanje stikov - odklanjanje stikov s strani otroka - sodelovanje otroka, ki je dopolnil 15 let, v postopku - neupravičeno zastopanje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - volja otroka
Postopek na prvi stopnji se je končal, ko je mld. A. A. že dopolnila 15 let starosti. Iz mnenja sodne izvedenke sledi, da je intelektualno nadpovprečno opremljena. Ugotovitev sodišča, da kljub temu ni sposobna razumeti pomena in pravnih posledic svojih dejanj, ni. Zato bi ji sodišče moralo omogočiti, da kot stranka v postopku samostojno opravlja procesna dejanja.
Zrelejši kot je otrok, večjo in odločilnejšo težo ima njegovo mnenje v sodnem postopku.
spor majhne vrednosti - trditveno in dokazno breme - pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja
Dvom o pravilnosti dokaznih zaključkov predstavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog. Odgovor nanje zato ni potreben.
ZPP člen 105a, 105a/3. ZST-1 člen 6, 6/3, 6a, 6a/1, 6b, 6b/1.
sodna taksa kot procesna predpostavka - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - nalog za plačilo sodne takse - pravočasnost naloga - plačilo sodne takse za pritožbo - plačilo na prehodni podračun sodišča - dan plačila - domneva pravočasnosti plačila - pravočasnost plačila sodne takse - umik pritožbe
Določba 6.b člena ZST-1 varuje le tistega taksnega zavezanca, ki je ponudniku plačilnih storitev dal nalog za plačilo pravočasno (to je v roku, določenem v plačilnem nalogu). Da bi tožena stranka s pritožbo uspela, bi torej morala navesti in dokazati, (1) da je sodno takso plačala prek ponudnika plačilnih storitev (npr. preko banke) in (2) da je nalog za plačilo dala pred potekom petnajstdnevnega roka, torej najkasneje 18. 12. 2018.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00022810
KZ-1 člen 86, 86/12. ZKP člen 402, 402/3.
alternativna izvršitev kazni zapora - delo v splošno korist - vikend zapor
Obsojena, mati mladoletnega otroka je protipravno pridobljeno korist vrnila ter se zaposlila, kar pomeni, da so sedaj njene razmere pomembno drugačne oziroma že toliko urejene, da jim je treba dati prednost pred preteklimi, ki v takšnem primeru in izhajajoč iz splošnih namenov nadomestitve kazni zapora z alternativnimi načini izvršitve, na katere se pritožniki utemeljeno sklicujejo, za obsojeno ne morejo vedno znova negativno učinkovati.