sklep o ločenem obravnavanju zahtevkov - sklep o stvarni nepristojnosti - sklep procesnega vodstva - stvarna pristojnost
Obširne pritožbene navedbe, s katerimi pritožnik utemeljuje svoj stališče, da bi se sodišče prve stopnje moralo izreči za stvarno nepristojno za celotni tožbeni zahtevek, torej, da bi se moralo izreči za nepristojno tudi za del zahtevka, ki se vodi pod opr. št. IV P 1296/2017, so za pravilnost izpodbijane odločitve pravno nerevantne in so lahko le predmet presoje v postopku, ki se vodi pod opr. št. IV P 1296/2017.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00022751
ZPP člen 8. OZ člen 52, 346. SPZ člen 48, 48/1, 48/2, 48/3.
dogovor o pridobitvi lastninske pravice z gradnjo - povečanje vrednosti tuje nepremičnine - zastaranje verzijskega zahtevka - pravni prednik - izguba posesti - posredna posest - pravilna dokazna ocena - zavrnitev dokaznih predlogov
Dogovor o pridobitvi lastninske pravice na spornem delu nepremičnine z gradnjo mora biti izrecen, ta pogoj pa v obravnavanem primeru ni bil izpolnjen, zato je zgrajeni objekt pripadel lastniku zemljišča. Pri tem ni bistveno, ali je ta sporni objekt štel za svojega in ali je z njim pravno razpolagal.
Verzijski zahtevek graditelja, ki je z gradnjo povečal vrednost tuje nepremičnine, preneha z zastaranjem v petih letih od dneva, ko je graditelj izgubil posest nepremičnine.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - kaznivo dejanje oškodovanja tujih pravic - kršitev kazenskega zakona - pravnomočno razsojena stvar - kršitev načela ne bis in idem - realni stek - nadaljevano kaznivo dejanje - zastaranje kazenskega pregona - zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe
Po oceni pritožbenega sodišča je v obravnavani zadevi podana zgoraj navedena povezava med kasneje odkritim kaznivim dejanjem poslovne goljufije obdolženca, o katerem je odločalo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, in pred tem obravnavanim nadaljevanim kaznivim dejanjem poslovne goljufije, o katerem je bilo pravnomočno odločeno s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru I K 22444/2015 z dne 12. 1. 2017 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 22444/2015 z dne 9. 1. 2018. Natančna primerjava opisov dejanj obeh sodb pokaže, da gre za ista izvršitvena dejanja obdolženca, ki so tudi časovno povezana. Zakonska rehabilitacija (ob izpolnjenih pogojih) namreč nastopi, četudi sodba iz kazenske evidence fizično ni izbrisana. Ker obdolženi I. V. v času teka zastaralnega roka ni storil enako hudo ali hujše kaznivo dejanja (obsojenec je bil sicer kasneje obsojen še za nadaljevano kaznivo dejanje poslovne goljufije (glej točki 4 in 6), vendar je bilo to kaznivo dejanje izvršeno pred storitvijo obravnavanega kaznivega dejanja), je kazenski pregon za očitano kaznivo dejanje zastaral 15. 11. 2018, to je v času po izreku prvostopenjske sodbe in pred predložitvijo zadeve pritožbenemu sodišču.
šikaniranje na delovnem mestu - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja - spolno nadlegovanje - psihično nasilje - ponižanje ali prestrašenost - obrazloženost sodne odločbe - zavrnitev dokaznih predlogov
Pritožnik pravilnosti izpodbijane sodbe ne more omajati z zatrjevanjem, da je sodišče prve stopnje zmotno ocenilo obdolženčev zagovor, v katerem je ta pojasnil, da se izrečenih besed oškodovanki zaradi časovne oddaljenosti ne spomni, da je šlo za zdravo "zafrkancijo" in da oškodovanke ni želel prizadeti. Sodišče prve stopnje je v izčrpni obrazložitvi izpodbijane sodbe argumentirano in prepričljivo utemeljilo, zakaj takšnega zagovora ni mogoče sprejeti, zato pritožnik dvoma v pravilnost dokazne presoje ne more vnesti zgolj s podajanjem lastnega mnenja, da je bil obdolženčev zagovor verodostojen. Pritožbeno vztrajanje, da oškodovanka obdolžencu nikoli ni izrecno rekla, naj preneha z neprimernim govorjenjem, je brez uspeha, saj je sodišče prve stopnje na podlagi prepričljive izpovedbe oškodovanke pravilno presodilo, da je ta obdolžencu tudi besedno izrazila svoje nestrinjanje z njegovim početjem, čemur lahko sodišče druge stopnje glede na naravo inkriminiranih besed z gotovostjo verjame. V tej zvezi je sicer že v izpodbijani sodbi pravilno poudarjeno, da oškodovanki glede na besede iz izreka sodbe sploh ne bi bilo potrebno odreagirati in od obdolženca zahtevati, naj s takšnim govorjenjem preneha, saj je vsakomur jasno, da inkriminirano izražanje v medsebojni komunikaciji na delovnem mestu ni le neprimerno, temveč tudi žaljivo, vulgarno in za obdolženca, ki je po poklicu policist, nesprejemljivo.
pozneje najdeno premoženje zapustnika - dodatni sklep o dedovanju
Zapustnica v zemljiški knjigi ni vpisana kot lastnica (nobene) nepremičnine v Republiki Sloveniji, zato sporne nepremičnine ne morejo biti predmet dedovanja.
Za vsebinsko presojo odločilnih dejstev je v obravnavani zadevi relevantna ugotovitev, da je opisana ravnanja, ki so jih oškodovanke v smislu erotičnih in "body to body" masaž zaradi zadovoljevanja spolnih zahtev strank vnaprej nedoločenih po številu, izvajale za denarno korist oziroma plačilo, moč uvrstiti med spolna dejanja torej v pojem prostitucije.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - direktor - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
Glede zaposlitve pri toženi stranki s 1. 5. 2017 je tožena stranka podala ugovor ničnosti pogodbe o zaposlitvi. Dokazala je, da tožnik ni bil pooblaščen za sklenitev pogodbe, ki je bila sklenjena brez njene vednosti, soglasja ali odobritve.
Poleg tega se je pogodba o zaposlitvi, četudi je bila sklenjena za delovno mesto direktorja, po vsebini nanašala na opis delovnih nalog vzgojiteljice za poln delovni čas, česar pa tožnik dejansko ni nikoli opravljal. Takšna pogodba o zaposlitvi ne more ustvarjati pravnih učinkov za vtoževano obdobje.
Glede vsebine tožnikovega dela je bilo že omenjeno, da je tožnik od leta 2015, ko je postal zakoniti zastopnik tožene stranke, vse do 9. 9. 2017 ves čas opravljal enako delo in v enakem obsegu: skrbel je za finančni del poslovanja tožene stranke (plačevanje računov dobaviteljem, plačevanje najemnine, izdajanje položnic, itd.), kar je po lastni izpovedi opravljal največ dve uri na dan. Opravljal je torej tipične funkcije, ki ne pomenijo podrejenosti, ene izmed pomembnih elementov delovnega razmerja. Presoji sodišča prve stopnje, da tudi po vsebini ni šlo za delovno razmerje, pritožba niti ne nasprotuje.
Prvi odstavek 73. člen ZDR-1 daje poslovodni osebi zgolj možnost, ne pa pravice, da se z njo sklene pogodba o zaposlitvi. Zato pritožbeno sodišče še dodaja, da institut transformacije že v osnovi ni namenjen primerom, ki se nanašajo na delovno mesto direktorja, kot je bilo tožnikovo. To je še dodaten, bistven razlog za pravilno odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00022513
ZPP člen 13, 181, 189. ZD člen 28, 28/2, 142. OZ člen 346.
odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - ipso iure dedovanje - smrt stranke med postopkom - sposobnost biti stranka - predhodno vprašanje - vmesni ugotovitveni zahtevek - pravni interes - izterljivost terjatve - zastaranje - litispendenca
Pri reševanju predhodnega vprašanja sodišče ni omejeno na ugotavljanje pravnega razmerja le med pravdnimi strankama in lahko obravnava tudi pravna razmerja, v katerih so vključene tretje osebe. Tudi če je zgrešena pasivna legitimacija, je mogoče v okviru predhodnega vprašanja odločiti o ničnosti pogodbe.
Dedič, ki se ni odpovedal dediščini, je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. S smrtjo toženke so njeni dediči vstopili tudi v njen materialnopravni položaj, kar pomeni, da toženci odgovarjajo za njene obveznosti solidarno, vendar vsak le do višine vrednosti podedovanega premoženja.
Pri ugotavljanju vrednosti zapuščine se upošteva vse premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti in vse njegove terjatve, tudi tiste, ki jih ima proti kakšnemu dediču, izvzemši terjatve, ki so očitno neizterljive. Tožnici imata zato pravi interes, da se ugotovi terjatev pokojne toženke do prvotoženca in njegove žene, ker pokojna toženka ob smrti ni imela premoženja.
Kadar predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek (kot v konkretnem primeru pri zahtevku na razveljavitev arbitražne odločbe in obnovo postopka arbitraže), mora tožeča stranka v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta, če je pristojnost sodišča odvisna od vrednosti spornega predmeta (drugi odstavek 180. člena ZPP). Za takšen primer gre v predmetni zadevi, zato je zaključek sodišča, da tožnica tožbe ni popravila v skladu z navodili in je ta nepopolna, pravilen že iz tega razloga.
alternativna izvršitev kazni zapora - hišni zapor - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist ali s hišnim zaporom - rok za vložitev predloga za alternativni način izvršitve kazni zapora
Rok za vložitev predloga za alternativni način izvršitve kazni zapora s hišnim zaporom določen v 129. a členu ZKP začne teči od pravnomočnosti sodbe oziroma od vročitve prepisa pravnomočne sodbe obsojencu, s katero je bila obsojencu zaporna kazen izrečena in ne od vročitve sklepa, s katerim je bilo odločeno, da se zaradi neizpolnjevanja nalog iz dela v splošno korist, kazen zapora (v celoti) izvrši.
ZDSS-1 člen 82.. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.. ZPIZ-2 člen 53, 54, 54/1, 54/1-3.
vdovska pokojnina
V prejšnjem, pravnomočno končanem upravnem postopku gre za zavrnilno odločitev na pravnem temelju, ki ni identičen z obravnavanim v tem sodno socialnem sporu. Sicer pa pritožnica tega zaključka sodišča, ki je za pritožbeno rešitev zadeve edino pravno relevanten, sploh ni prereka. Gre za uveljavljanje pravice do vdovske pokojnine po 3. alineji 1. odstavka 54. člena ZPIZ-2, po kateri ima ob pogojih iz 53. člena ZPIZ-2 pravico do vdovske pokojnine tudi oseba, ki je zadnja tri leta pred smrtjo zavarovanca ali uživalca pravic živela z njim v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali je v takšni skupnosti živela z umrlim zadnje leto pred smrtjo in z njim kadarkoli imela skupnega otroka. Torej na temelju izvenzakonske skupnosti. Ker na navedeni pravni podlagi tožena stranka še sploh ni odločala, bo to v skladu z usmeritvijo iz prvostopenjske sodbe, storila v ponovljenem upravnem odločanju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00022223
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZKP člen 372, 372/1, 372/1-3.
kršitev temeljnih pravic delavcev - razmerje med prekrški in kaznivimi dejanji - neizplačilo plač - neizplačilo regresa - sprememba blanketne določbe - blokada transakcijskega računa - slabo finančno stanje
Sodišče prve stopnje ni kršilo kazenskega zakona.
V točki 8 obrazložitve sodbe je pravilno pojasnilo, zakaj ne gre za ponovno sojenje o isti stvari, pojasnilo je razliko med prekrškoma in kaznivim dejanjem, ki mu je očitano, pravilno pa je obrazložilo tudi, da ne gre za identične dejanske okoliščine in za popolno prekrivanje znakov prekrška po 25. in 27. točki prvega odstavka 217. člena ZDR z zakonskimi znaki kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1, ter tudi, zakaj glob, ki sta mu bili izrečeni v prekrškovnem postopku, ni moglo všteti v kazen, ki jo je določilo v pogojni obsodbi.
Pri presoji pravočasnosti umika tožbe po izpolnitvi zahtevka je pomembno, da med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje in da nobeni stranki niso nastali kakršnikoli stroški, povezani s postopkom. V takšnih primerih je treba šteti, da je tožba umaknjena takoj po izpolnitvi, tudi če med samim izplačilom in umikom preteče nekaj mesecev. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več istovrstnih zadevah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SODSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00024261
URS člen 23, 23/1, 23/2. ZVPSBNO člen 4, 16, 16/1, 16/2, 16/3. ZPP člen 154, 154/2, 346, 346/3, 358, 358-5. ZS člen 71.
kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odškodnina za nepremoženjsko škodo - nerazumno dolgo trajanje postopka - pravica do učinkovitega sodnega varstva - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - ista zadeva - ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - višina denarne odškodnine - pravica do zakonitega (naravnega) sodnika - predodelitev zadeve drugemu sodniku - celoten uspeh v pravdi
Kot relevantno obdobje, v katerem je bila tožnici kršena pravica do sojenja v razumnem roku, je treba upoštevati skupno trajanje pravdnega in izvršilnega postopka.
Ugotovljene okoliščine primera ter zakonske določbe o višini odškodnine iz 16. člena ZVPSBNO opravičujejo najvišji znesek, ki ga je pred domačim sodiščem mogoče stranki nameniti zaradi kršitve pravice do sojenja v nerazumnem roku – to je 5.000,00 EUR. Odločilnega pomena je skoraj 20 letno trajanje postopka, ko je sodišče sicer večkrat odločalo o pravnih sredstvih, vendar le na dveh stopnjah, in sicer v zadevi, ki je bila zelo pomembna za tožnico in ki sama s svojimi ravnanji praktično ni prispevala k zastojem v postopku.
Stranke lahko v skladu s 3. in 4. odstavkom 86. člena ZPP na pravno veljaven način same opravljajo pravdna dejanja z izrednimi pravnimi sredstvi, če imajo pravniški državni izpit, v nasprotnem primeru pa le po kvalificiranem pooblaščencu, odvetniku.
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da tudi v primeru, ko tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, ni izgubil pravice do povrnitve stroškov za tožbo glede na njen uspeh, saj ti stroški niso bili povzročeni po njegovi krivdi, toženi stranki pa mora povrniti vse stroške, ki so ji nastali po izpolnitvi zahtevka, ker ni takoj umaknil tožbe.
spor majhne vrednosti - trditveno in dokazno breme - pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja
Dvom o pravilnosti dokaznih zaključkov predstavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog. Odgovor nanje zato ni potreben.
URS člen 2, 36, 36/1, 78.. SZ-1 člen 10, 103, 103/1, 103/1-4, 103/3, 104, 104/1, 104/4.
najemna pogodba - najem neprofitnega stanovanja - pogoji za odpoved najemne pogodbe - krivdni razlog za odpoved - kršitev najemne pogodbe s strani najemodajalca - neplačilo najemnine - izjemne okoliščine, ki preprečujejo odpoved najemne pogodbe - odpust obveznosti v osebnem stečaju - težak socialni položaj najemnika - drugo primerno stanovanje - pravica do spoštovanja doma - načelo pravne in socialne države
Dejstvo, da so bile toženki na podlagi sklepa okrožnega sodišča St z dne 11.11.2016 odpuščene obveznosti za vse terjatve upnikov, ki so nastale do 28.12.2015, zadostuje za zavrnitev tožbenega zahtevka. Tožnica namreč ne more več terjati od toženke zapadle in neplačane najemnine (ki predstavljajo kršitev, zaradi katere tožnica s to tožbo zahteva odpoved najemne pogodbe), saj so ji te obveznosti odpuščene.
Ker je razrešitev predmetnega spora in odločitev, ali je tožnik v celoti oproščen plačila prispevka za plačilo institucionalnega varstva za upravičenko ali ne, odvisna od odločitve o predhodnem vprašanju veljavnosti oziroma o zatrjevani ničnosti spremembe pogodbe, o tem vprašanju pa še ni bilo odločeno, je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
V obravnavani zadevi ne gre za spor o pravicah do in iz sistema socialne varnosti, ki so taksativno opredeljeni v 1. odstavku 7. člena ZDSS-1 o stvarni pristojnosti sodišč, za katere po 71. členu ZDSS-1 dejansko ni taksne zavezanosti. Gre namreč za spor o odškodninski terjatvi iz naslova odškodninske odgovornosti po 2. odstavku 7. člena ZDSS-1, o čemer je bilo razsojeno s sodbo. Na tovrstne spore pa se taksna oprostitev iz 71. člena ZDSS-1 ne nanaša. Pomeni, da za njih obstaja taksna zavezanost tožečih strank, vključno z vsemi pravnimi posledicami iz ZST-1 in relevantnih določbah ZPP, če taksa v predpisanem roku za posamezno procesno ravnanje ni plačana.