alternativna izvršitev kazni zapora - hišni zapor - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist ali s hišnim zaporom - rok za vložitev predloga za alternativni način izvršitve kazni zapora
Rok za vložitev predloga za alternativni način izvršitve kazni zapora s hišnim zaporom določen v 129. a členu ZKP začne teči od pravnomočnosti sodbe oziroma od vročitve prepisa pravnomočne sodbe obsojencu, s katero je bila obsojencu zaporna kazen izrečena in ne od vročitve sklepa, s katerim je bilo odločeno, da se zaradi neizpolnjevanja nalog iz dela v splošno korist, kazen zapora (v celoti) izvrši.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00023023
ZPP člen 105a, 185, 185, 339, 339/2, 339/2-11. SZ-1 člen 103, 103/1, 103/3. ZDen člen 24.
odpoved najemne pogodbe za neprofitno stanovanje - izpraznitev in izročitev stanovanja - predmet najema - veljavnost najemne pogodbe - denacionalizirano stanovanje - pravno nasledstvo - skupnost dedičev denacionaliziranega premoženja - aktivna legitimacija - vstop v pravni položaj prednika - pogoji za odpoved najemne pogodbe - kršitev najemne pogodbe - neplačevanje najemnine in stroškov - opomin najemodajalca s pisnim opozorilom - oblikovanje zahtevka - izvršljivost izreka sodbe - sposobnost biti stranka - dediči stranke - vstop dedičev v pravdo - pooblastilo stranke - skrbnik zapuščine - aktivna legitimacija skrbnika premoženja - sprememba tožbe - plačilo sodne takse - domneva umika vloge - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Posamezni dediči imajo do razdelitve zapuščine oziroma denacionaliziranega premoženja (zapuščinski postopek glede denacionaliziranega premoženja v konkretnem primeru še ni končan) pravico do tožbe za varstvo skupne lastnine v dediščinski skupnosti. Zaradi narave tega materialnopravnega razmerja pa morajo tožniki, ki niso (nujno) vsi dediči pokojnih denacionalizacijskih upravičencev, tožbeni zahtevek oblikovati tako, da je zagotovljena izpolnitev, ki je v korist celotne skupnosti dedičev, tudi tistih, ki se tožbi niso pridružili, ker v konkretnem primeru še niso določeni.
Novi lastnik stanovanja (denacionalizacijska upravičenca oziroma po njiju dediči) je v razmerju do najemnika vstopil v pravni položaj prejšnjega lastnika. Za presojo odpovedi konkretnega najemnega razmerja je odločilno, da je šlo za krivdno odpoved zaradi neplačevanja najemnine oziroma nedopustitve vstopa v stanovanje. V takem primeru ključno pravno relevantno dejstvo predstavlja kršitev sklenjene najemne pogodbe.
motenje posesti - posestno varstvo - meja med parcelama - neurejena meja - sporna meja - spor o lastninski pravici na delu parcele - posest - dejanska oblast nad stvarjo - pravica do posesti - ekonomski interes - ugotovitveni zahtevek - trditvena podlaga - vzpostavitev prejšnjega stanja
Prodajna pogodba lahko dokazuje le lastninsko upravičenje in s tem pravico do posesti, ki pa se v postopku motenja posesti ne upošteva. Samo po sebi ne izkazuje tudi izvrševanja oblasti nad stvarjo. Posest ima le tisti, ki dejansko izvršuje oblast nad stvarjo. Tako obstoj pravne podlage za pridobitev pravice do posesti ne more vplivati na zahtevek iz naslova motenja posesti.
Pri poimenovanju posestne meje oziroma ločnice v naravi, do katere je tožeča stranka izvrševala posest na nepremičnini, ne gre za določitev katastrske meje v pravnem pomenu, saj je meja med strankama očitno sporna in bo to predmet drugega postopka. Gre zgolj za objektivizacijo posestnega stanja oziroma za opredelitveni pojem, kam mora postaviti ograjo, s katero se bo vzpostavilo prejšnje posestno stanje.
odločitev o pravdnih stroških - ustavitev postopka - umik tožbe
Sodišče prve stopnje je napačno poudarilo kot odločilno, da tožba ni bila umaknjena takoj po izpolnitvi zahtevka. Tožnik je namreč delni umik tožbe podal takoj po delni izpolnitvi zahtevka, v preostalem delu pa tožbe niti ni umaknil zaradi izpolnitve, da bi bila relevantna razlaga pojma ''takoj'' iz 158. člena ZPP. Delež izpolnitve se šteje kot tožnikov delež uspeha (21 %), kar pomeni, da je tožena stranka uspela v 79 %, kar je potrebno upoštevati pri odmeri stroškov postopka.
Pri presoji pravočasnosti umika tožbe po izpolnitvi zahtevka je pomembno, da med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje in da nobeni stranki niso nastali kakršnikoli stroški, povezani s postopkom. V takšnih primerih je treba šteti, da je tožba umaknjena takoj po izpolnitvi, tudi če med samim izplačilom in umikom preteče nekaj mesecev. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več istovrstnih zadevah.
ZPP člen 108, 108/4, 180, 180/1, 180a, 180a/1, 180a/1-2.
zavrženje tožbe - dopolnitev ali poprava tožbe - poziv na dopolnitev tožbe - popolnost tožbe - prepozna dopolnitev tožbe - rok za popravo tožbe - prekluzivni rok - vsebina tožbe - identifikacijski podatek
Ker mora popolnost tožbe zagotoviti tožnik, so nepomembne pritožbene navedbe, da je toženka pri istem sodišču udeležena v več izvršilnih postopkih, iz katerih so razvidni njeni podatki.
Dopolnitev tožbe v pritožbi je prepozna, saj je rok za popravo tožbe prekluzivne narave.
podlage odškodninske odgovornosti - odškodninska odgovornost osnovne šole - protipravno ravnanje - dokazovanje - vzročna zveza - nasilje v družini - dokazna ocena - škoda - posredni oškodovanec
Pritožniki skušajo v pritožbenem postopku zatrjevano škodo povezati predvsem z po njihovih trditvah neupravičeno in nepravilno izvedeno delavnico, a s tem ne morejo uspeti. Kot je bilo zgoraj obrazloženo, toženka namreč pri njeni izvedbi ni ravnala protipravno. Tudi ugotovljen potek delavnice ne daje podlage za sklep o obstoju vzročne zveze, saj zaradi načina, na katerega je bila izvedena, prvi tožnici zatrjevane škode ni mogla povzročiti. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da so posledice, ki jih je utrpela prva tožnica, posledica stiske in občutkov krivde zaradi dogajanja, ki ga je sprožila njena pripoved na delavnici, ne pa njene izvedbe oziroma načina na katerega je bila izvedena. Izvedba delavnice pa ni mogla povzročiti škode niti drugi tožnici in tretjemu tožniku, saj na njej niti nista sodelovala, kot posredna oškodovanca pa do povračila škode nista upravičena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00022547
ZZZDR člen 82b, 82b/1, 106, 123, 123/2, 131c. ZPP člen 414. ZSVI člen 27.
podaljšanje roditeljske pravice - pravica do stikov z otrokom - način izvajanja stikov - zdravstveno stanje otroka - posebne potrebe otroka - novi dokazi v pritožbenem postopku - prosti preudarek - odločanje po prostem preudarku - preživninske zmožnosti staršev - prenehanje preživninske obveznosti (ukinitev plačevanja preživnine) - uveljavljanje pravic iz javnih sredstev
Sodišče prve stopnje je ob izdaji izpodbijane sodbe temelj preživninske obveznosti tožnika pravilno prepoznalo v 123. členu ZZZDR, ki je veljal pred spremembo ZZZDR-C, v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča U-I 11/07-45 s 13. 12. 2007. Toda 1. 1. 2019 je pričel veljati Zakon o socialnem vključevanju invalidov (ZSVI), ki se v predhodni določbi 27. člena glasi: "Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati preživninska obveznost staršev, kot jo je urejal drugi odstavek 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih". Ni dvoma, da povzeto zakonsko besedilo ne vpliva na preživninsko obveznost do 31. 12. 2018, vprašljiv pa je njegov vpliv od 1. 1. 2019 dalje. Najprej, ali vpliva le na "odprte" sodne postopke, kot je obravnavani, ali tudi na že zaključene in potem, kako vpliva (ali je ZSVI posegel v pravnomočne izvršilne naslove ali pa je treba za ukinitev pravnomočnih izvršilnih naslovov vložiti tožbo na ukinitev preživnine). Ker se pravdni stranki do te materialne podlage nista imeli možnosti opredeliti, bosta to lahko storili ob novem sojenju (drugi odstavek 351. člena ZPP). Od njunih navedb, morebitnih novih zahtevkov in pravnih naziranj bo odvisna tudi odločitev sodišča prve stopnje o že postavljenem in zaradi sedanje razveljavitve še nepravnomočnem delu zahtevka po nasprotni tožbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00022616
URS člen 17, 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 2. ZPP člen 213, 245, 245/1, 254, 254/2, 254/3, 287, 337.
pojasnilna dolžnost - zdravniška napaka (medicinska napaka) - enako varstvo pravic - nov izvedenec - nedovoljena pritožbena novota - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zavrnjen zahtevek
Neizpolnitev oziroma nepravilna izpolnitev pojasnilne dolžnosti je odškodninskopravno pomembna takrat, ko se uresniči s posegom povezano tveganje, na katerega pacient ni bil opozorjen, pa bi moral biti, in če je iz tako realiziranega tveganja izšla pravno priznana škoda.
pozneje najdeno premoženje zapustnika - dodatni sklep o dedovanju
Zapustnica v zemljiški knjigi ni vpisana kot lastnica (nobene) nepremičnine v Republiki Sloveniji, zato sporne nepremičnine ne morejo biti predmet dedovanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00022039
KZ člen 234a, 234a/1. ZKP člen 358, 358-1.
poslovna goljufija - konkretni opis dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - izvršitveno dejanje - preslepitev - preslepitveni namen - oprostilna sodba - opisano dejanje ni kaznivo dejanje
Opis izvršitvenega ravnanja, da mu je mogoče očitati naravo preslepitvenih dejanj, mora navajati konkretna dejstva in okoliščine, iz katerih je mogoče določeno sklepati, da so bila storilčeva aktivna ravnanja ob sklenitvi posla ali tekom njegovega izvajanja, prazna in neresnična (lažna), zamolčanje oz. prikrivanje kot opustitveno ravnanje pa izvršeno v takih okoliščinah, da se je storilec zaradi njih zavedal, da pogodbeni stranki kljub pogodbeni zavezi ne bo mogel izpolniti svojih obveznosti.
Preslepitveno ravnanje, kot izhaja iz opisa kaznivega dejanja, ni ustrezno konkretizirano, saj omogoča več različnih razlag.
Da bi opis obravnavanega kaznivega dejanja zadostil zahtevi po konkretizaciji znaka preslepitve v smislu izvršitvenega ravnanja, bi moral vsebovati najmanj sintezo analize dejanskih okoliščin, kakršno je v pritožbi predstavila državna tožilka, saj se nanaša na prilive in odlive družbe na dveh transakcijskih računih, izvršbe na podlagi sodnih sklepov ter na podatke o izpolnjevanju davčnih obveznosti in obveznosti do delavcev.
predlog za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi - izvedensko mnenje
Nova dejstva in novi dokazi v smislu 10. točke 394. člena ZPP so lahko vsebina obnovitvenega predloga le, če so obstajali že v času sojenja oziroma v času prejšnjega postopka. Dejstva, ki so nastala kasneje, niso pravnorelevantni razlog za obnovo postopka, ker se v prejšnjem postopku sploh niso mogli uporabiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00021827
OZ člen 82, 199. ZS člen 3, 3/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 457, 457/3.
upravljanje večstanovanjske stavbe - sklep etažnih lastnikov - izjava volje - razlaga izjave volje - sporno pogodbeno določilo - razlaga nejasnih pogodbenih določil - poslovodstvo brez naročila - neopredelitev do odločilnih dejstev - kršitev pravice do izjave v postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnik ni dokazal, da vložitev tožbe, v zvezi s katero so nastali stroški, katerih povrnitev zahteva od toženca, temelji na sklepu etažnih lastnikov. Iz tožbenih navedb ne izhaja niti sklep, da tožnik od toženca zahteva povrnitev sorazmernega dela stroškov pravdnega postopka na podlagi določb o poslovodstvu brez naročila. Po 199. členu OZ se sme kdo tujega posla lotiti nepoklicano samo, če ga ni mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda ali bi bila zamujena očitna korist. Trditev, da je prejšnji upravnik po prejemu začasne odredbe izročil sredstva etažnih lastnikov, ne zadostuje za sklep, da bi etažnim lastnikom v nasprotnem primeru nastala škoda ali bi izostal nastanek koristi. Tožbeni zahtevek za povrnitev sorazmernega dela stroškov pravde zato ni utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00023246
ZOR člen 360, 360/1, 361, 376, 376/1. ZUE člen 13, 13/4. ZPP člen 214, 214/1, 286. ZOZP člen 18. OZ člen 1060.
prometna nesreča - odškodnina - nepremoženjska škoda - poškodbe sopotnika v vozilu - zavarovalna vsota - mesečna renta - izgubljeni dohodek - avtomobilsko zavarovanje - izčrpanje zavarovalne vsote - zavarovalna pogodba - zastaranje odškodninske obveznosti - zaključek zdravljenja - objektivni zastaralni rok - nova škoda - sukcesivno nastajajoča škoda - nesporna dejstva - prepozne trditve
Ker tožnik (potnik v enem od v nesreči udeleženih motornih vozil) v teku zastaralnega roka škode ni uveljavljal od drugo tožene zavarovalnice (pri njej je imel odgovornost zavarovano eden od lastnikov v nesreči udeleženih vozil), je obveznost drugo tožene zavarovalnice postala naturalna, kar pomeni, da je tožnikova pravica zahtevati izpolnitev od drugo tožene zavarovalnice prenehala.
krivdna odškodninska odgovornost - odgovornost drugih za mladoletnika - odgovornost šole - opustitev dolžnega nadzora - skrbnost dobrega strokovnjaka - pravno relevantna vzročna zveza - nesrečno naključje
Šola je v okviru svoje dejavnosti med drugim dolžna nadzorovati in usmerjati vedenje učencev ter jih opozarjati na nepravilnosti ali nevarnosti. Tak nadzor mora biti prilagojen starosti in zrelosti učencev.
S podpisom na menici avalist jamči, da bo menični dolžnik, za katerega jamči, plačal menico. Odgovornost avalista je samostojna in abstraktna. Temeljno pravilo meničnega poroštva je, da porok odgovarja za obveznost dolžnika enako in v enaki višini kot tisti, za katerega je porok, vendar odgovarja tudi, če je njegova obveznost nična. Odvisnost in povezanost meničnega poroštva s temeljnim dolgom glavnega meničnega zavezanca je zgolj v tem, da dolg mora obstajati, sicer pa se pravne posledice meničnega poroštva obravnavajo samo na podlagi meničnega prava. Prevzem meničnega poroštva ne pomeni tudi poroštva za obveznosti iz temeljnega posla.
DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00022060
SZ-1 člen 90, 93, 93/1, 93/2, 94, 94-3, 98, 100, 100-2, 103, 103/1, 103/1-11, 103/5, 109. OZ člen 191, 193.
najemna pogodba - najemno razmerje - odpoved najemne pogodbe - neprofitno najemno razmerje - prenehanje najemne pogodbe - veljavnost najemne pogodbe - profitna najemnina - neprofitna najemnina - dogovor o višini najemnine - bivši imetnik stanovanjske pravice - uporabnik stanovanja - neupravičena pridobitev - obseg vrnitve - pravna zmota - dobra vera - povrnitev vlaganj najemnika stanovanja - povrnitev lastnih vlaganj najemnika - pobot - zamudne obresti - uporabnina
Toženec je svojo dobrovernost glede upravičenja do neprofitne najemnine od smrti najemnice (bivše imetnice stanovanjske pravice) utemeljeval s prepričanjem, da je kot univerzalni naslednik po samem zakonu vstopil v njen pravni položaj. Njegova zmota je odraz nepoznavanja prava, ki pa ne more biti opravičljiva.
Pogodbeni stranki sta se v najemni pogodbi dogovorili, da najemnica ne sme spreminjati stanovanjskih prostorov ter vgrajene opreme in naprav v stanovanju brez predhodnega pisnega soglasja tožeče stranke. Ker takšnega soglasja ni imela, saj tožeče stranke o nameravanih delih sploh ni obvestila, toženec na tej pravni podlagi ne more zahtevati povrnitve večvrednosti stanovanja. Ob odsotnosti soglasja tožeče stranke in odločbe stanovanjske inšpekcije bi bil upravičen do povrnitve stroškov izvedenih del le, če bi bilo popravilo neodložljivo, da se zavarujejo življenje in zdravje stanovalcev, ali stanovanje in oprema v njem pred večjo škodo (druga alineja 100. člena SZ-1).
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00022521
ZIZ člen 225, 226, 239. SPZ člen 33.
začasna odredba - vzpostavitev prejšnjega stanja - motenje posesti - nadomestno dejanje - denarna kazen - izvršilno sredstvo
Denarna kazen ne predstavlja ustreznega izvršilnega sredstva za izpolnitev predlagane začasne odredbe, ker gre za nadomestno dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug.
Izrek denarne kazni za neizvršitev dejanja, ki bi ga lahko opravil kdo drug, bi predstavljal nesorazmeren poseg v pravico tožencev do zasebne lastnine.
senat - sodnik posameznik - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ker je sodišče prve stopnje odločalo po sodniku posamezniku, je zaradi nepravilne sestave sodišča podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče te kršitve, glede na njeno naravo, ne more samo odpraviti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SODSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00024261
URS člen 23, 23/1, 23/2. ZVPSBNO člen 4, 16, 16/1, 16/2, 16/3. ZPP člen 154, 154/2, 346, 346/3, 358, 358-5. ZS člen 71.
kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odškodnina za nepremoženjsko škodo - nerazumno dolgo trajanje postopka - pravica do učinkovitega sodnega varstva - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - ista zadeva - ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - višina denarne odškodnine - pravica do zakonitega (naravnega) sodnika - predodelitev zadeve drugemu sodniku - celoten uspeh v pravdi
Kot relevantno obdobje, v katerem je bila tožnici kršena pravica do sojenja v razumnem roku, je treba upoštevati skupno trajanje pravdnega in izvršilnega postopka.
Ugotovljene okoliščine primera ter zakonske določbe o višini odškodnine iz 16. člena ZVPSBNO opravičujejo najvišji znesek, ki ga je pred domačim sodiščem mogoče stranki nameniti zaradi kršitve pravice do sojenja v nerazumnem roku – to je 5.000,00 EUR. Odločilnega pomena je skoraj 20 letno trajanje postopka, ko je sodišče sicer večkrat odločalo o pravnih sredstvih, vendar le na dveh stopnjah, in sicer v zadevi, ki je bila zelo pomembna za tožnico in ki sama s svojimi ravnanji praktično ni prispevala k zastojem v postopku.