CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00022513
ZPP člen 13, 181, 189. ZD člen 28, 28/2, 142. OZ člen 346.
odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - ipso iure dedovanje - smrt stranke med postopkom - sposobnost biti stranka - predhodno vprašanje - vmesni ugotovitveni zahtevek - pravni interes - izterljivost terjatve - zastaranje - litispendenca
Pri reševanju predhodnega vprašanja sodišče ni omejeno na ugotavljanje pravnega razmerja le med pravdnimi strankama in lahko obravnava tudi pravna razmerja, v katerih so vključene tretje osebe. Tudi če je zgrešena pasivna legitimacija, je mogoče v okviru predhodnega vprašanja odločiti o ničnosti pogodbe.
Dedič, ki se ni odpovedal dediščini, je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. S smrtjo toženke so njeni dediči vstopili tudi v njen materialnopravni položaj, kar pomeni, da toženci odgovarjajo za njene obveznosti solidarno, vendar vsak le do višine vrednosti podedovanega premoženja.
Pri ugotavljanju vrednosti zapuščine se upošteva vse premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti in vse njegove terjatve, tudi tiste, ki jih ima proti kakšnemu dediču, izvzemši terjatve, ki so očitno neizterljive. Tožnici imata zato pravi interes, da se ugotovi terjatev pokojne toženke do prvotoženca in njegove žene, ker pokojna toženka ob smrti ni imela premoženja.
Kadar predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek (kot v konkretnem primeru pri zahtevku na razveljavitev arbitražne odločbe in obnovo postopka arbitraže), mora tožeča stranka v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta, če je pristojnost sodišča odvisna od vrednosti spornega predmeta (drugi odstavek 180. člena ZPP). Za takšen primer gre v predmetni zadevi, zato je zaključek sodišča, da tožnica tožbe ni popravila v skladu z navodili in je ta nepopolna, pravilen že iz tega razloga.
odločitev o pravdnih stroških - ustavitev postopka - umik tožbe
Sodišče prve stopnje je napačno poudarilo kot odločilno, da tožba ni bila umaknjena takoj po izpolnitvi zahtevka. Tožnik je namreč delni umik tožbe podal takoj po delni izpolnitvi zahtevka, v preostalem delu pa tožbe niti ni umaknil zaradi izpolnitve, da bi bila relevantna razlaga pojma ''takoj'' iz 158. člena ZPP. Delež izpolnitve se šteje kot tožnikov delež uspeha (21 %), kar pomeni, da je tožena stranka uspela v 79 %, kar je potrebno upoštevati pri odmeri stroškov postopka.
ZDR-1 člen 81, 132, 132/1.. OZ člen 46, 46/1, 46/2, 49, 49/1.. ZUPPJS17 Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju (2016) člen 9, 9/2.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporazuma - prevara - zmota - odpravnina
Ključno dejstvo spora (za presojo veljavne sklenitve sporazuma zaradi tožničinega sklicevanja na prisilo, zmoto, prevaro) je, da je tožnica sama dala pobudo za sklenitev sporazuma, česar v pritožbi niti ne zanika.
Pri presoji pravočasnosti umika tožbe po izpolnitvi zahtevka je pomembno, da med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje in da nobeni stranki niso nastali kakršnikoli stroški, povezani s postopkom. V takšnih primerih je treba šteti, da je tožba umaknjena takoj po izpolnitvi, tudi če med samim izplačilom in umikom preteče nekaj mesecev. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več istovrstnih zadevah.
sklep o ločenem obravnavanju zahtevkov - sklep o stvarni nepristojnosti - sklep procesnega vodstva - stvarna pristojnost
Obširne pritožbene navedbe, s katerimi pritožnik utemeljuje svoj stališče, da bi se sodišče prve stopnje moralo izreči za stvarno nepristojno za celotni tožbeni zahtevek, torej, da bi se moralo izreči za nepristojno tudi za del zahtevka, ki se vodi pod opr. št. IV P 1296/2017, so za pravilnost izpodbijane odločitve pravno nerevantne in so lahko le predmet presoje v postopku, ki se vodi pod opr. št. IV P 1296/2017.
V obravnavani zadevi ne gre za spor o pravicah do in iz sistema socialne varnosti, ki so taksativno opredeljeni v 1. odstavku 7. člena ZDSS-1 o stvarni pristojnosti sodišč, za katere po 71. členu ZDSS-1 dejansko ni taksne zavezanosti. Gre namreč za spor o odškodninski terjatvi iz naslova odškodninske odgovornosti po 2. odstavku 7. člena ZDSS-1, o čemer je bilo razsojeno s sodbo. Na tovrstne spore pa se taksna oprostitev iz 71. člena ZDSS-1 ne nanaša. Pomeni, da za njih obstaja taksna zavezanost tožečih strank, vključno z vsemi pravnimi posledicami iz ZST-1 in relevantnih določbah ZPP, če taksa v predpisanem roku za posamezno procesno ravnanje ni plačana.
Ker je razrešitev predmetnega spora in odločitev, ali je tožnik v celoti oproščen plačila prispevka za plačilo institucionalnega varstva za upravičenko ali ne, odvisna od odločitve o predhodnem vprašanju veljavnosti oziroma o zatrjevani ničnosti spremembe pogodbe, o tem vprašanju pa še ni bilo odločeno, je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
predsodni postopek - obnova postopka - zavrženje predloga - nov dokaz
Po 1. točki 1. odstavka 260. člena ZUP se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni več rednega pravnega sredstva, obnovi, če se zve za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi, pripeljati do drugačne odločitve, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem, pravnomočno končanem postopku. Gre za t. i. staro novo dejstvo, ki je obstajalo že v času prejšnjega odločanja. Enako velja za nov dokaz. Nov dokaz je le dokaz, ki je obstajal že pred izdajo dokončne odločbe, vendar takrat ni bil znan, ker se zanj ni vedelo, ali pa se je vedelo, vendar se ni mogel uporabiti. Možnost uporabe tega dokaza je nastala pozneje, ker se je zanj izvedelo šele po končanem upravnem postopku. Tudi če gre za nov dokaz v smislu 260. člen ZUP, pa mora biti ta posebej kvalificiran. Torej takšen, da bi lahko pripeljal do drugače odločbe.
izbrisna tožba - sporen obseg zapuščinskega premoženja - razveljavitev sklepa o dedovanju - vrnitev v zapuščino - deklaratorna narava sklepa o dedovanju - pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice - dedni dogovor - vsebina dogovora - dediči denacionalizacijskega upravičenca - pisno soglasje - čas in kraj sklenitve pogodbe - pravni učinek - postopek denacionalizacije - tek upravnega postopka
Zakonita dedinja je s podpisom vsebine dednega dogovora v skladu z 81. členom ZDen soglašala z oporočnim razpolaganjem glede tega premoženja, ki je pripadalo oporočiteljici na podlagi denacionalizacije. Čeprav je šlo za izjavo zakonite dedinje (ki predstavlja dedno izjavo) pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, ima v luči drugega odstavka 80. člena ZDen pravni učinek glede premoženja, ki pripada upravičencu po odločbi o denacionalizaciji, saj je bila dana v postopku denacionalizacije, ki je mišljen v časovnem smislu, torej ko je bil postopek denacionalizacije za premoženje, ki je predmet te tožbe, že v teku. Pri dednem dogovoru tudi ni šlo za nedovoljeno razpolaganje s premoženjem v luči 88. člena ZDen, saj se prepoved razpolaganja (prodaje, odsvojitve) glede premoženja, katerega po določbah tega zakona obstaja dolžnost vrnitve, nanaša na zavezance vrnitve, ne pa na tovrstno razpolaganje dedičev upravičenke v času teka postopka denacionalizacije, s katerim ni prišlo do poslabšanja položaja denacionalizacijske upravičenke. Z odločbo o denacionalizaciji se je udejanjil dedni dogovor, s katerim je oporočni dedič pridobil lastninsko pravico z dedovanjem.
šikaniranje na delovnem mestu - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja - spolno nadlegovanje - psihično nasilje - ponižanje ali prestrašenost - obrazloženost sodne odločbe - zavrnitev dokaznih predlogov
Pritožnik pravilnosti izpodbijane sodbe ne more omajati z zatrjevanjem, da je sodišče prve stopnje zmotno ocenilo obdolženčev zagovor, v katerem je ta pojasnil, da se izrečenih besed oškodovanki zaradi časovne oddaljenosti ne spomni, da je šlo za zdravo "zafrkancijo" in da oškodovanke ni želel prizadeti. Sodišče prve stopnje je v izčrpni obrazložitvi izpodbijane sodbe argumentirano in prepričljivo utemeljilo, zakaj takšnega zagovora ni mogoče sprejeti, zato pritožnik dvoma v pravilnost dokazne presoje ne more vnesti zgolj s podajanjem lastnega mnenja, da je bil obdolženčev zagovor verodostojen. Pritožbeno vztrajanje, da oškodovanka obdolžencu nikoli ni izrecno rekla, naj preneha z neprimernim govorjenjem, je brez uspeha, saj je sodišče prve stopnje na podlagi prepričljive izpovedbe oškodovanke pravilno presodilo, da je ta obdolžencu tudi besedno izrazila svoje nestrinjanje z njegovim početjem, čemur lahko sodišče druge stopnje glede na naravo inkriminiranih besed z gotovostjo verjame. V tej zvezi je sicer že v izpodbijani sodbi pravilno poudarjeno, da oškodovanki glede na besede iz izreka sodbe sploh ne bi bilo potrebno odreagirati in od obdolženca zahtevati, naj s takšnim govorjenjem preneha, saj je vsakomur jasno, da inkriminirano izražanje v medsebojni komunikaciji na delovnem mestu ni le neprimerno, temveč tudi žaljivo, vulgarno in za obdolženca, ki je po poklicu policist, nesprejemljivo.
ZDSS-1 člen 82.. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.. ZPIZ-2 člen 53, 54, 54/1, 54/1-3.
vdovska pokojnina
V prejšnjem, pravnomočno končanem upravnem postopku gre za zavrnilno odločitev na pravnem temelju, ki ni identičen z obravnavanim v tem sodno socialnem sporu. Sicer pa pritožnica tega zaključka sodišča, ki je za pritožbeno rešitev zadeve edino pravno relevanten, sploh ni prereka. Gre za uveljavljanje pravice do vdovske pokojnine po 3. alineji 1. odstavka 54. člena ZPIZ-2, po kateri ima ob pogojih iz 53. člena ZPIZ-2 pravico do vdovske pokojnine tudi oseba, ki je zadnja tri leta pred smrtjo zavarovanca ali uživalca pravic živela z njim v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali je v takšni skupnosti živela z umrlim zadnje leto pred smrtjo in z njim kadarkoli imela skupnega otroka. Torej na temelju izvenzakonske skupnosti. Ker na navedeni pravni podlagi tožena stranka še sploh ni odločala, bo to v skladu z usmeritvijo iz prvostopenjske sodbe, storila v ponovljenem upravnem odločanju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00022742
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12. ZNP člen 37. ZZZDR člen 5a, 5a/1, 106, 106/5, 113, 113/2. ZPND člen 1, 1/2, 3, 3/5, 5, 22a, 22a/1, 22a/8, 24.
določitev ukrepov prepovedi nasilnih dejanj - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - psihično nasilje - odločanje o stikih z otrokom - nepravdni postopek - stiki pod nadzorom - dokaz z izvedencem - nujen postopek - začasni ukrepi - varstvo koristi otroka - Center za socialno delo (CSD) kot udeleženec v postopku - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - res iudicata
Nestrinjanje staršev pri odločanju o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, ne predstavlja psihičnega nasilja nad otrokom v smislu petega odstavka 3. člena ZPND.
ZPND določa ukrepe za varstvo žrtev nasilja v družini. Toda sedež odločanja o otrokovih stikih je in mora biti nepravdni postopek za ureditev stikov.
Izvedba dokaza z izvedencem je za otroke nedvomno obremenjujoča, ponavljanje oziroma izvajanje tega dokaza v dveh postopkih pa še bolj, in torej nikakor ne bi bilo otroku v korist. Prav korist otrok pa je osnovno vodilo v vseh postopkih iz razmerij med starši in otroki, tudi v postopku po ZPND.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00022751
ZPP člen 8. OZ člen 52, 346. SPZ člen 48, 48/1, 48/2, 48/3.
dogovor o pridobitvi lastninske pravice z gradnjo - povečanje vrednosti tuje nepremičnine - zastaranje verzijskega zahtevka - pravni prednik - izguba posesti - posredna posest - pravilna dokazna ocena - zavrnitev dokaznih predlogov
Dogovor o pridobitvi lastninske pravice na spornem delu nepremičnine z gradnjo mora biti izrecen, ta pogoj pa v obravnavanem primeru ni bil izpolnjen, zato je zgrajeni objekt pripadel lastniku zemljišča. Pri tem ni bistveno, ali je ta sporni objekt štel za svojega in ali je z njim pravno razpolagal.
Verzijski zahtevek graditelja, ki je z gradnjo povečal vrednost tuje nepremičnine, preneha z zastaranjem v petih letih od dneva, ko je graditelj izgubil posest nepremičnine.
Velja namreč, da če se pri izvajanju ukrepa pridobi dokaz, da je osumljenec storil neko drugo kaznivo dejanje, za katero ni bil odrejen ukrep, se tak dokaz lahko uporabi v kazenskem postopku, če gre za kataloško kaznivo dejanje.
Ker so bili namreč od izdaji odredbe preiskovalnega sodnika podani utemeljeni razlogi za sum storitve temeljne oblike tega kaznivega dejanja po prvem odstavku 183. člena KZ-1, ki je kataloško kaznivo dejanje, je uporaba izsledkov odrejenega ukrepa dovoljena tudi za dokazovanje privilegirane oblike tega kaznivega dejanja po tretjem odstavku 183. člena KZ-1.
senat - sodnik posameznik - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ker je sodišče prve stopnje odločalo po sodniku posamezniku, je zaradi nepravilne sestave sodišča podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče te kršitve, glede na njeno naravo, ne more samo odpraviti.
alternativna izvršitev kazni zapora - hišni zapor - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist ali s hišnim zaporom - rok za vložitev predloga za alternativni način izvršitve kazni zapora
Rok za vložitev predloga za alternativni način izvršitve kazni zapora s hišnim zaporom določen v 129. a členu ZKP začne teči od pravnomočnosti sodbe oziroma od vročitve prepisa pravnomočne sodbe obsojencu, s katero je bila obsojencu zaporna kazen izrečena in ne od vročitve sklepa, s katerim je bilo odločeno, da se zaradi neizpolnjevanja nalog iz dela v splošno korist, kazen zapora (v celoti) izvrši.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - direktor - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
Glede zaposlitve pri toženi stranki s 1. 5. 2017 je tožena stranka podala ugovor ničnosti pogodbe o zaposlitvi. Dokazala je, da tožnik ni bil pooblaščen za sklenitev pogodbe, ki je bila sklenjena brez njene vednosti, soglasja ali odobritve.
Poleg tega se je pogodba o zaposlitvi, četudi je bila sklenjena za delovno mesto direktorja, po vsebini nanašala na opis delovnih nalog vzgojiteljice za poln delovni čas, česar pa tožnik dejansko ni nikoli opravljal. Takšna pogodba o zaposlitvi ne more ustvarjati pravnih učinkov za vtoževano obdobje.
Glede vsebine tožnikovega dela je bilo že omenjeno, da je tožnik od leta 2015, ko je postal zakoniti zastopnik tožene stranke, vse do 9. 9. 2017 ves čas opravljal enako delo in v enakem obsegu: skrbel je za finančni del poslovanja tožene stranke (plačevanje računov dobaviteljem, plačevanje najemnine, izdajanje položnic, itd.), kar je po lastni izpovedi opravljal največ dve uri na dan. Opravljal je torej tipične funkcije, ki ne pomenijo podrejenosti, ene izmed pomembnih elementov delovnega razmerja. Presoji sodišča prve stopnje, da tudi po vsebini ni šlo za delovno razmerje, pritožba niti ne nasprotuje.
Prvi odstavek 73. člen ZDR-1 daje poslovodni osebi zgolj možnost, ne pa pravice, da se z njo sklene pogodba o zaposlitvi. Zato pritožbeno sodišče še dodaja, da institut transformacije že v osnovi ni namenjen primerom, ki se nanašajo na delovno mesto direktorja, kot je bilo tožnikovo. To je še dodaten, bistven razlog za pravilno odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka.
spor majhne vrednosti - trditveno in dokazno breme - pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja
Dvom o pravilnosti dokaznih zaključkov predstavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog. Odgovor nanje zato ni potreben.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - upravičenci - nujnost ukrepa - namestitev v varovani oddelek - primernost - prostorska zasedenost - primerjava - tehtanje okoliščin - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih
Sprejem osebe (posameznika z duševno motnjo) v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve je dopusten na podlagi sklepa sodišča, če so izpolnjeni pogoji za sprejem iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr.
Nasprotni udeleženec ima duševno motnjo, poleg tega je tudi gibalno oviran, zaradi česar je vezan na uporabo invalidskega vozička ter potrebuje stalni nadzor in popolno pomoč pri vseh aktivnostih, predvsem pa fizično omejitev možnosti izhodov.
Potrebe oseb (upravičencev do institucionalnega varstva) po stalni oskrbi in varstvu ter nujnost ukrepanja imajo prednost pred zadržki v zvezi s prostorskimi in kadrovskimi težavami socialno varstvenih zavodov.
Prvo sodišče se ni opredelilo do vseh odločilnih dejstev pri odločanju o tem, v katerega od posebnih socialno varstvenih zavodov naj se sprejme nasprotnega udeleženca.
Glede na to, da so po podatkih spisa vsi posebni socialno varstveni zavodi prezasedeni, bi bilo treba opraviti primerjavo med njimi z vidika preobremenjenosti njihovih kapacitet. Te primerjave prvo sodišče ni opravilo, ker je to okoliščino zmotno presodilo kot nebistveno v zadevi. Prav ta primerjava bi lahko pokazala, kateri socialno varstveni zavod je najmanj preobremenjen in bi bil zato v opisanih razmerah sprejem nasprotnega udeleženca v ta socialno varstveni zavod še najmanj slaba rešitev.