ZFPPIPP člen 100, 100/1, 341, 341/3, 341/3-2, 341/7, 341/7-1, 341/7-2. ZDPN-2 člen 9.
stečajni postopek - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodajna pogodba - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - predkupna pravica - uveljavljanje predkupne pravice - predkupni upravičenec - davek na promet nepremičnin - izredno poročilo upravitelja
Upravitelj je predlogu za izdajo soglasja k prodajni pogodbi priložil lokacijsko informacijo, izdano s strani občine, iz katere izhaja, da predkupni upravičenec na predmetnih nepremičninah ne uveljavlja predkupne pravice. Glede na jasno izraženo voljo, da predkupni upravičenec ne uveljavlja predkupne pravice, ni bilo nobene potrebe po ponovnem pozivanju predkupnega upravičenca na uveljavitev predkupne pravice. Takšno ravnanje, kot ga zahteva pritožnik, bi pomenilo tudi zavlačevanje prodajnega postopka in s tem podaljševanje roka za plačilo terjatev upnikov.
V konkretnem primeru zgolj s "klasično" paulijansko tožbo, kjer je krog pasivno legitimiranih strank omejen na tretjo osebo, s katero je bilo ali v čigar korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje dolžnika (drugi odstavek 259. člena OZ), izbrisa služnosti ni mogoče doseči.
V skladu z določbo drugega odstavka 255. člena OZ ni pomembno, ali bi vrednost premoženja iz izpodbijanega posla omogočila celotno poplačilo upnikove terjatve, temveč gre za to, da dolžniku zaradi tega posla ni preostalo nobeno drugo premoženje, s katerim bi lahko (v celoti) poplačal svoje obveznosti. Smisel navedene zakonske ureditve je torej v tem, da o oškodovanju upnikov ni mogoče govoriti, če bi dolžnik kljub izpodbijanemu poslu še vedno lahko (v celoti) izpolnil svoje obveznosti.
Obveznost tretjega toženca kot solidarnega dolžnika je samostojna, zato so pri presoji objektivnih pogojev izpodbijanja pomembne zgolj okoliščine iz pravnega razmerja med njim in upnico. Upnica terjatve z več solidarnimi dolžniki namreč ni zavezana, da se pred izpodbijanjem pravnih dejanj enega od njih poskuša najprej poplačati od vseh ostalih.
Ne glede na to, kje je pritožnik 6. 12. 2018 bil, je dejstvo, da svojega izostanka niti po pritožbeni obrazložitvi ni opravičil. To je ob predhodno izkazanem vabilu utemeljevalo odreditev prisilne privedbe, ki je bila po uradnem zaznamku opravljena 22. 1. 2019.
Pritožnik zmotno meni, da sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage za odločitev, da obdolženega R. K. pošlje na opazovanje v ustrezen zdravstveni zavod – Univerzitetni klinični center, Oddelek za psihiatrijo, Enoto za forenzično psihiatrijo .... Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu pravilno oprlo na določbo drugega odstavka 265. člena ZKP, ki jo nenazadnje zagovornik tudi v pritožbi dosledno povzema.
Pritožnika nista ne zatrjevala, še manj dokazovala, da bi menici ne bili pristni ali da bi v zvezi z njima šlo za kakršnokoli zlorabo. Obe menici vsebujeta vse zakonsko predpisane sestavine. Kadar gre za indosirano menico, menični zavezanec zoper imetnika menice ne more uveljavljati ugovorov iz temeljnega razmerja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00022285
KZ-1 člen 86, 86/4. ZIKS-1 člen 12, 12/1, 12/4, 12/7, 12/8. ZKP člen 129, 129a.
alternativna izvršitev kazni zapora - zapor ob koncu tedna
Obsojenec je s tem, ko je v času alternativnega načina prestajanja kazni zapora užival prepovedano drogo, kršil z zavodom dogovorjene obveznosti in zlorabil takšen zaupan mu milejši režim prestajanja zaporne kazni. S tem, ko je zaužil prepovedano drogo kokain v času izvajanja t. i. vikend zapora ter ob sklenjenem dogovoru o obravnavi odvisnosti (zaradi česar mu je bil nenazadnje tudi odobren milejši rešim prestajanja kazni), več ne izkazuje tolikšne osebnostne urejenosti, da mu je mogoče zaupati, da alternativnega načina prestajanja kazni zapora ne bo več zlorabil, kar pa je eden od osnovnih pogojev za tovrstno prestajanje kazni (prvi odstavek 12. člena ZIKS-1).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00022415
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 372, 372-1.
poslovna goljufija - preslepitev - premoženjska korist
Strinjati se je bilo s pritožbeno grajo opisanega obdolženčevega izvršitvenega ravnanja, ki tudi po presoji pritožbenega sodišča ne izpolnjuje znakov preslepitvenega ravnanja iz prvega odstavka 228. člena KZ-1. Ne samo zaradi spremenjenega stališča v sodni praksi, na katerega se je pritožnik po odločbi Vrhovnega sodišča II Kp 92283/2010 z dne 13. 10. 2016 upravičeno sklicuje, ampak ker niti po spremembi opisa dejanja z dne 15. 10. 2018 ni razvidno, v čem konkretno je bila predstavnica gospodarske družbe F. d.o.o. T. S. zaradi obdolženčevega ravnanja preslepljena.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev dolžnikovih dolžnosti - pravočasnost ugovora - pravočasnost predlaganega dokaza
Upnik je ugovor pravočasno vložil. Pritožničino stališče, da je sodišče pri odločanju o ugovoru omejeno izključno na dokaze, ki jih je upnik predlagal že v ugovoru in znotraj preizkusnega obdobja, in zato ne sme upoštevati dokazov, ki jih je upnik predložil kasneje, nima opore v zakonu.
stranka oproščena plačila sodnih taks - uspeh stranke v postopku - obveznost plačila sodne takse - sorazmerni del - pridobitev premoženja - izboljšanje premoženjskega stanja
Kadar je tožeča stranka oproščena plačila sodne takse, pa v postopku v celoti uspe, sodno takso plača nasprotna stranka. Ob delnem uspehu pa sodno takso plačata obe stranki, vsaka v skladu z (ne)uspehom v postopku, pri čemer stranka, ki je bila plačila sodne takse oproščena, svoj del plača le, če je v postopku pridobila premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks. Tožeči stranki se torej v takem primeru lahko naloži v plačilo le tisti del sodne takse za tožbo, ki ustreza njenemu neuspehu v postopku.
postopek v sporu majhne vrednosti - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - tožba - vsebina tožbe - poziv na dopolnitev tožbe - dopolnitev tožbe - vročanje sodnih pisanj - vročitev tožbe - vročitev dopolnitve tožbe - prva pripravljalna vloga - osebno vročanje - nepravilno vročanje - neupoštevanje vloge - prepozna vloga - pravica do obravnavanja pred sodiščem
Tožba mora biti vročena osebno (prvi odstavek 142. člena ZPP). Po presoji pritožbenega sodišča to velja tudi za dopolnitev tožbe. V predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine (ki je bil vložen tudi v obravnavanem primeru) tožeča stranka namreč še ne poda vseh trditev in dokazov, na katere opira svoj zahtevek, čeprav je to ena od bistvenih sestavin tožbe po 180. členu ZPP (v zvezi s 451. členom ZPP). Ker lahko omenjeni zahtevi v postopku, ki se je predhodno vodil kot izvršilni postopek, tožeča stranka učinkovito sledi šele v dopolnitvi tožbe (h kateri jo pozove sodišče), je torej tudi dopolnitev tožbe toženi stranki potrebno vročiti osebno.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve na oddelku pod posebnim nadzorom - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - pravica do izvajanja dokazov - omejitev pravice - duševna motnja - ogroženost življenja - zdravila - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zavodu
Sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa ni bilo dolžno navesti, s kakšnimi zdravili se bo zdravila oseba, opredelitev pojma, da zdravila potrebuje daljši čas, pa je povzeta iz mnenja izvedenke.
ZIZ člen 38, 38/5, 58, 58/1, 71, 71/1, 71/1-1. URS člen 22.
odgovor na ugovor - stroški odgovora na ugovor - potrebnost stroškov odgovora na ugovor
Upnik je ob opozorilu sodišča na ugovor, ki je bil sicer neutemeljen, pa vendarle obrazložen, utemeljeno (pričakovano) odgovoril po pooblaščenemu odvetniku, da bi preprečil morebiti zanj neustrezno odločitev. Poleg tega je bil ugovor dejansko vložen zaradi izpolnitve zakonskega pogoja za odlog izvršbe, zato ni razumno pričakovati, da skrbna stranka oziroma povprečno skrben pooblaščenec stranke na takšno vlogo sploh ne bi odgovorila in to v celoti, tj. glede vseh podanih navedb.
Odgovor na ugovor zoper sklep o izvršbi je odraz pravice do enakega varstva pravic. Pravici dolžnika, da nasprotuje predlogu in sklepu o izvršbi, ustreza pravica upnika, da na dolžnikova ugovorna izvajanja odgovori potem ko ga sodišče k temu pozove. Gre za postopek pred sodiščem prve stopnje in ne za pritožbeni postopek, zato se »prispevek upnika« h končni odločitvi presoja drugače kot je to pred pritožbenim sodiščem. Če upniku pri odgovoru nastanejo stroški, mu mora nasprotna stranka te stroške povrniti, saj mu jih je povzročila z njenim procesnim dejanjem – v tej zadevi z ugovorom, ki je bil celo kumuliran s pravnimi sredstvi, katera utegnejo pomembno vplivati na hitrost tega postopka in s tem tudi na realizacijo upnikove terjatve.
izvršilni stroški - sprememba upnika med izvršilnim postopkom
Dolžnik v pritožbi predlagatelja za izdajo sklepa o spremembi upnika napačno šteje kot tretjega. Tretji je namreč oseba, ki uveljavlja, da je bilo z izvršbo poseženo na njegovo stvar ali premoženjsko pravico, v obravnavni zadevi pa ne gre za tak primer. Prav tako vlagatelj ni upnik, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. V določbi 38. člena ZIZ tako ni podlage za naložitev dolžnikovih stroškov odgovora v plačilo vlagatelju predloga za spremembo upnika. Dolžnikovih stroškov pa vlagatelju ni mogoče naložiti v plačilo niti na podlagi določb ZPP. Res je bil sicer predlog za spremembo upnika zavrnjen, vendar navedeni predlog ni pravno sredstvo in tako ni mogoče ugotoviti, da je dolžnik uspel v postopku odločanja o pravnem sredstvu. Tudi smiselna uporaba 154. člena ZPP zato v konkretnem primeru ne pride v poštev, pri čemer je treba upoštevati tudi, da ob pravnomočni zavrnitvi predloga za spremembo upnika vlagatelj predloga nima položaja stranke oziroma drugega udeleženca v postopku niti na podlagi določb ZPP.
Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da bi sodišče dolžnikove stroške odgovora na predlog za spremembo upnika lahko naložilo v plačilo upniku B. d.d. Le – ta namreč sploh ni predlagal spremembe upnika (niti tega ne bi mogel storiti), zato ni mogoče šteti, da je dolžniku stroške odgovora neutemeljeno povzročil, v smislu šestega odstavka 38. člena ZIZ. Ker B. d.d. ni začel postopka odločanja o spremembi upnika, mu ni mogoče naložiti v plačilo dolžnikovih stroškov tega postopka niti na podlagi določbe 154. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ).
nasilje v družini - psihično nasilje - zalezovanje - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja - izpovedbe prič - zavrnitev dokaznih predlogov - trajanje ukrepa
Zasledovanje in žaljenje predlagateljice, namestitev sledilne naprave, grožnje s fizičnim nasiljem, izkazana ljubosumna in nasilna narava nasprotnega udeleženca ter posedovanje strelnega orožja so dejstva, ki potrjujejo nasilje nasprotnega udeleženca nad predlagateljico in njeno ogroženost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00021993
ZPP člen 108, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 458. OZ člen 15, 587, 633, 633/1, 642, 642/2. ZZZDR člen 107, 107/1.
spor majhne vrednosti - odplačna pogodba - najemna pogodba - sklenitev najemne pogodbe - bistvena sestavina pogodbe - višina najemnine - dogovor o plačilu - podjemna pogodba - določitev plačila in izplačilo - zastopanje mladoletnega otroka - otrokovo lastno delo - aktivna legitimacija otroka - ponudba - običajno plačilo - pregled izvršenega dela in obvestitev podjemnika - pravno odločilna dejstva - opredelitev sodišča do pomembnih okoliščin - dopustni pritožbeni razlog
Sodišče prve stopnje se mora v postopku opredeliti le do tistih dejstev in dokazov, ki so pravno odločilni. V obravnavani zadevi ni bilo sporno, kakšno pogodbo so s toženo stranko sklenili ostali člani snemalne ekipe, pač pa, ali sta pravdni stranki sklenili odplačno pogodbo. Da bi s strani tožene stranke predlagane priče vedele izpovedati o razmerju med pravdnima strankama, iz navedb tožene stranke ni razvidno. Sodišču prve stopnje se zato do dejstev in dokazov, ki niso pravno odločilna za presojo spornega razmerja, ni bilo treba posebej opredeliti. Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da sta bili dve osebi, ki sta sodelovali pri projektu sicer plačani, vendar po presoji pritožbenega sodišča ta okoliščina ne kaže na (ne)odplačnost pogodbe med pravdnima strankama.
Pravilna opredelitev pogodbe, na podlagi katere tožeča stranka zahteva plačilo vtoževanega zneska, je v tej zadevi bistvena za presojo spornega vprašanja, ali je med pravdnima strankama sploh prišlo do sklenitve odplačne pogodbe. Do sklenitve pogodbe namreč pride, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Kot izhaja iz drugega odstavka 642. člena OZ dogovor o višini plačila za delo pri podjemni pogodbi ni bistvena sestavina pogodbe. Pri najemni pogodbi pa je določena oziroma določljiva višina najemnine ena od bistvenih sestavin najemne pogodbe. Če torej višina najemnine ob sklenitvi pogodbe ni določena (oziroma določljiva), se šteje, da najemna pogodba ni sklenjena.
Iz trditvene podlage tožeče stranke izhaja, da je storitev casting opravil otrok tožeče stranke, ne pa tožnik sam. Ta je le zagotovil navzočnost svojega mladoletnega otroka na snemanju. Zato za ta del tožbenega zahtevka ni aktivno legitimiran on, pač pa njegov otrok. Po določilu prvega odstavka 107. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih so starši le zastopniki mladoletnih otrok. Torej lahko tožbo vložijo le v imenu in za račun otroka.
Nesprejeta predpravdna ponudba tožene stranke, da tožeči stranki plača 700,00 EUR, ne zadošča za presojo, da ta znesek predstavlja običajno plačilo po kriterijih drugega odstavka 642. člena OZ.
ZKP člen 514, 519, 519/4. Pogodba med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (2010) člen 31, 32, 32/2, 32/2-4.
postopek za mednarodno pravno pomoč - odstop kazenskega pregona tuji državi - zaprosilo za prevzem kazenskega pregona - soglasje oškodovanca
Določbe ZKP, ki urejajo mednarodno kazenskopravno pomoč, so subsidiarne narave in se uporabljajo samo, če ni z mednarodno ali meddržavno pogodbo drugače urejeno.
Pogodba o mednarodni pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah med RS ter BIH v 4. točki drugega odstavka 32. člena določa, da mora biti prošnji za prevzem kazenskega pregona priložena izjava oškodovanca, da soglaša z odstopom kazenskega pregona, zato ne zadostuje ugotovitev sodišča, da oškodovanec ne nasprotuje odstopu spisa.
Kot temeljni kriterij za presojo, ali je upnikova zahteva za povrnitev stroškov upravičena, je določena njihova potrebnost za postopek. Upnik v pritožbi meni, da so bili stroški njegovega predloga za določitev sodnih penalov potrebni, višje sodišče pa temu pritrjuje. Že iz dolžnikovih navedb namreč izhaja, da dolžnik svoje obveznosti ni izpolnil v roku iz izvršilnega naslova, ravno tako pa je nesporno, da obveznost tudi v trenutku vložitve predloga za določitev sodnih penalov še ni bila izpolnjena.
nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - časovna omejenost ukrepov za preprečevanja nasilja v družini - časovna omejitev trajanja ukrepov - prepustitev stanovanja v skupni rabi - ekonomsko nasilje - načelo sorazmernosti - zavrnitev dokaznih predlogov - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov
Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da je namen ukrepov za preprečevanje nasilja v družini, med katerimi je tudi prepustitev stanovanja, v zaščiti žrtve, ki naj si v času veljavnosti ukrepa poišče trajnejše varstvo oziroma si zagotovi trajno varnost pred nasiljem oziroma nasilnežem. Gre namreč za poseg v lastninsko pravico lastnika stanovanja, ki je v tem primeru očitno nesporno nasprotni udeleženec. Zato je sodišče prve stopnje tudi pravilno poudarilo načelo sorazmernosti, torej potrebo po tehtanju vseh pravic, ki v življenjski situaciji zadevajo druga ob drugo. V konkretnem primeru ima varnost žrtve prednost pred premoženjskimi interesi lastnika, vendar ne dlje, kot je to nujno potrebno, da si žrtev poišče trajnejšo pomoč in zaščito.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00022164
ZKP člen 219.a, 219.a/8, 285.e, 285.e/1, 285.e/2, 402, 402/3.
izločitev dokazov - zaseg predmeta - preiskava elektronske naprave - preiskava elektronske pošte - dopustnost dokaza - tehtanje pravic v koliziji - pravica do zasebnosti - pravica do informacijske zasebnosti - varstvo osebnih podatkov
Sodišče prve stopnje je pri presoji dovoljenosti dokazov, pridobljenih iz računalnikov, ki sta jih v času trajanja delovnega razmerja uporabljala obdolženca, pravilno ugotovilo, da je bilo z njunim pregledom poseženo v njuno zasebnost in v pravico do komunikacijske zasebnosti ter do varstva osebnih podatkov, vendar pa je pravilno pojasnilo, da vsako poseganje v ustavno zagotovljene pravice ni nedopustno že samo po sebi, temveč je o protipravnem posegu mogoče govoriti le, kadar cilji, ki se s tem zasledujejo, takšnega posega ne opravičujejo. Povedano drugače, vsak tak poseg ni že sam po sebi razlog za izločitev dokazov, ki jih na tak način pridobijo zasebniki.