Pritožnik zmotno meni, da sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage za odločitev, da obdolženega R. K. pošlje na opazovanje v ustrezen zdravstveni zavod – Univerzitetni klinični center, Oddelek za psihiatrijo, Enoto za forenzično psihiatrijo .... Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu pravilno oprlo na določbo drugega odstavka 265. člena ZKP, ki jo nenazadnje zagovornik tudi v pritožbi dosledno povzema.
kazenski postopek - kaznivo dejanje zlorabe izvršbe - izločitev dokazov - fiduciarni račun odvetnika - podatki o prometu na transakcijskem računu - varstvo zasebnosti
Izpis prometa in stanj na fiduciarnem računu odvetnika je lahko predmet varstva zasebnosti med odvetnikom in njegovimi strankami, zato se tisti deli izpisa, ki niso dokazna podlaga za relevantna dejstva iz opisa kaznivega dejanja, izločijo iz kazenskega spisa na način kot je opredeljen v odločbi Ustavnega sodišča Up 218/14 z dne 21. 1. 2016. Ne glede na to, da je bil izpis zakonito pridobljen po določbi 156. člena ZKP.
Če je torej sodišče prve stopnje sledilo obtožbi za kaznivo dejanje, ki po državni tožilki pravno ni bilo pravilno opredeljeno, in če je prisodilo premoženjskopravni zahtevek v znesku, višjem od zneska v opisu dejanja, kar je srž pritožbene obrazložitve v zvezi z uveljavljano kršitvijo določb kazenskega postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, je ta v obeh primerih izključena. Kvečjemu sta posredi kršitev kazenskega zakona iz 4. točke 372. člena ZKP in kršitev, kot je opisana v četrtem odstavku 374. člena ZKP.
Za pravno opredelitev kaznivega dejanja tatvine po drugem odstavku 204. člena KZ-1 ne zadošča zgolj znižana vrednost ukradene stvari, kot to še izhaja iz pritožbene obrazložitve, ampak bi morale biti dodatno opisane okoliščine, po katerih bi bilo posebej razvidno, da si je obdolženi hotel stvari v takšni vrednosti prilastiti. Ker to po državni tožilki ni bilo storjeno, sodišče prve stopnje po obdolženčevem priznanju ter posledično brez zatrjevanih in dokazovanih dejstev, v navedeni smeri v obtožbo ni smelo posegati.
Po prvem odstavku 105. člena ZKP višina prisojenega premoženjskopravnega zahtevka ni pogojena z višino škode iz opisa dejanja, ampak s podatki kazenskega postopka, ki omogočajo prisojo tudi tedaj, ko je slednja v premoženjskopravnem zahtevku presežena.
URS člen 26, 26/1. Poslovnik Vlade Republike Slovenije (2001) člen 9, 9/2, 9/6, 9/7, 11a, 11a/1, 11a/2. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (2009) člen 1. Uredba o spremembah Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (2012) člen 1.
Ker že sodelovanje javnosti samo po sebi ni predpostavka za veljavnost uredbe, je tudi morebitna opustitev pisne navedbe razlogov za obravnavanje uredbe brez pritegnitve javnosti in nasploh opustitev seznanitve javnosti do 28. 11. 2012 brez vpliva na samo veljavnost uredbe.
Če se je pričakovanje izjalovilo, to še ne pomeni, da je bilo ravnanje Agencije protipravno.
Kazenski zakon je namreč kršen le tedaj, če sodišče na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje kazenski zakon napačno uporabi ali pa ga sploh ne uporabi, kar pa v obravnavani zadevi ni primer. Kršitve kazenskega zakona, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo. Zaradi navedenega je pritožba zagovornika iz tega pritožbenega razloga brez vsakršne podlage.
Pri porazdelitvi preživninskega bremena je sodišče prve stopnje upoštevalo dohodke obeh staršev in sicer dobi mati 429,29 EUR denarne socialne pomoči, 240,04 EUR otroškega dodatka (ki ga je sodišče glede na premoženjsko stanje obeh staršev upoštevalo, čeprav to predstavlja izjemo) in 139,46 EUR subvencije za najemnino, kar skupaj znaša 808,75 EUR, povprečen dohodek očeta pa je 640,51 EUR ter dejstvo, da je mati poleg A. dolžna preživljati še enega otroka. Preživninsko breme staršev je glede na vse okoliščine sodišče prve stopnje pravilno porazdelilo na polovico.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00022415
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 372, 372-1.
poslovna goljufija - preslepitev - premoženjska korist
Strinjati se je bilo s pritožbeno grajo opisanega obdolženčevega izvršitvenega ravnanja, ki tudi po presoji pritožbenega sodišča ne izpolnjuje znakov preslepitvenega ravnanja iz prvega odstavka 228. člena KZ-1. Ne samo zaradi spremenjenega stališča v sodni praksi, na katerega se je pritožnik po odločbi Vrhovnega sodišča II Kp 92283/2010 z dne 13. 10. 2016 upravičeno sklicuje, ampak ker niti po spremembi opisa dejanja z dne 15. 10. 2018 ni razvidno, v čem konkretno je bila predstavnica gospodarske družbe F. d.o.o. T. S. zaradi obdolženčevega ravnanja preslepljena.
stvarna pristojnost sodišča - pravila postopka v gospodarskih sporih - samostojni podjetnik - opravljanje pridobitne dejavnosti - stroški upravljanja
Ker nastopa na aktivni strani gospodarska družba, na pasivni strani pa fizična oseba, ki ima status samostojnega podjetnika, je za presojo, ali gre za gospodarski spor odločilno vprašanje, ali se ta spor nanaša na pravno razmerje, ki izvira iz toženčeve pridobitne dejavnosti. Na podlagi ugotovitve, da je bil poslovni prostor v relevantnem obdobju ”vpisan" kot osnovno sredstvo toženca kot samostojnega podjetnika posameznika, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da gre za takšno dejavnost. Vtoževana terjatev je namreč povezana z lastništvom nepremičnine, ki je predstavljala toženčevo ”podjetniško organizirano premoženje" in je bila v okviru njegove pridobitne dejavnosti tudi oddana v najem tretji osebi (prav tako samostojnemu podjetniku), ki stroškov upravljanja ni poravnal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSM00022614
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 3,3/1, 3/1-a. Uredba Sveta (EU) št. 1259/2010 z dne 20. decembra 2010 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo zakonske zveze in prenehanje življenjske skupnosti člen 10. ZZZDR člen 65. ZPP člen 29.
razveza zakonske zveze - sodna pristojnost - materialno pravo - pravo EU - pristojnost slovenskega sodišča v sporu z mednarodnim elementom - nevzdržnost zakonske zveze - ugotavljanje dejanskega prebivališča
Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje dajejo podlago za uporabo 5. alineje točke a) prvega odstavka 3. člena Uredbe Bruselj IIa, po kateri je v zadevah razveze zakonske zveze pristojno sodišče države članice na ozemlju, katere vlagatelj običajno prebiva, če je prebival tam najmanj leto dni neposredno pred vložitvijo vloge.
Sodišče prve stopnje stranskega intervenienta ni bilo dolžno posebej seznanjati o nameri tožeče stranke, saj je kot njen pomočnik lahko deloval le v okvirih, ki ga je slednja postavila s svojim zahtevkom. Odločitev tožeče stranke o tem, ali bo vztrajala pri sodnem varstvu, je v odnosu do stranskega intervenienta ostala povsem v njenih rokah, ne glede na morebitno voljo stranskega intervenienta po nadaljnjem vodenju postopka.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev dolžnikovih dolžnosti - pravočasnost ugovora - pravočasnost predlaganega dokaza
Upnik je ugovor pravočasno vložil. Pritožničino stališče, da je sodišče pri odločanju o ugovoru omejeno izključno na dokaze, ki jih je upnik predlagal že v ugovoru in znotraj preizkusnega obdobja, in zato ne sme upoštevati dokazov, ki jih je upnik predložil kasneje, nima opore v zakonu.
postopek v sporu majhne vrednosti - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - tožba - vsebina tožbe - poziv na dopolnitev tožbe - dopolnitev tožbe - vročanje sodnih pisanj - vročitev tožbe - vročitev dopolnitve tožbe - prva pripravljalna vloga - osebno vročanje - nepravilno vročanje - neupoštevanje vloge - prepozna vloga - pravica do obravnavanja pred sodiščem
Tožba mora biti vročena osebno (prvi odstavek 142. člena ZPP). Po presoji pritožbenega sodišča to velja tudi za dopolnitev tožbe. V predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine (ki je bil vložen tudi v obravnavanem primeru) tožeča stranka namreč še ne poda vseh trditev in dokazov, na katere opira svoj zahtevek, čeprav je to ena od bistvenih sestavin tožbe po 180. členu ZPP (v zvezi s 451. členom ZPP). Ker lahko omenjeni zahtevi v postopku, ki se je predhodno vodil kot izvršilni postopek, tožeča stranka učinkovito sledi šele v dopolnitvi tožbe (h kateri jo pozove sodišče), je torej tudi dopolnitev tožbe toženi stranki potrebno vročiti osebno.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve na oddelku pod posebnim nadzorom - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - pravica do izvajanja dokazov - omejitev pravice - duševna motnja - ogroženost življenja - zdravila - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zavodu
Sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa ni bilo dolžno navesti, s kakšnimi zdravili se bo zdravila oseba, opredelitev pojma, da zdravila potrebuje daljši čas, pa je povzeta iz mnenja izvedenke.
ZIZ člen 38, 38/5, 58, 58/1, 71, 71/1, 71/1-1. URS člen 22.
odgovor na ugovor - stroški odgovora na ugovor - potrebnost stroškov odgovora na ugovor
Upnik je ob opozorilu sodišča na ugovor, ki je bil sicer neutemeljen, pa vendarle obrazložen, utemeljeno (pričakovano) odgovoril po pooblaščenemu odvetniku, da bi preprečil morebiti zanj neustrezno odločitev. Poleg tega je bil ugovor dejansko vložen zaradi izpolnitve zakonskega pogoja za odlog izvršbe, zato ni razumno pričakovati, da skrbna stranka oziroma povprečno skrben pooblaščenec stranke na takšno vlogo sploh ne bi odgovorila in to v celoti, tj. glede vseh podanih navedb.
Odgovor na ugovor zoper sklep o izvršbi je odraz pravice do enakega varstva pravic. Pravici dolžnika, da nasprotuje predlogu in sklepu o izvršbi, ustreza pravica upnika, da na dolžnikova ugovorna izvajanja odgovori potem ko ga sodišče k temu pozove. Gre za postopek pred sodiščem prve stopnje in ne za pritožbeni postopek, zato se »prispevek upnika« h končni odločitvi presoja drugače kot je to pred pritožbenim sodiščem. Če upniku pri odgovoru nastanejo stroški, mu mora nasprotna stranka te stroške povrniti, saj mu jih je povzročila z njenim procesnim dejanjem – v tej zadevi z ugovorom, ki je bil celo kumuliran s pravnimi sredstvi, katera utegnejo pomembno vplivati na hitrost tega postopka in s tem tudi na realizacijo upnikove terjatve.
stranka oproščena plačila sodnih taks - uspeh stranke v postopku - obveznost plačila sodne takse - sorazmerni del - pridobitev premoženja - izboljšanje premoženjskega stanja
Kadar je tožeča stranka oproščena plačila sodne takse, pa v postopku v celoti uspe, sodno takso plača nasprotna stranka. Ob delnem uspehu pa sodno takso plačata obe stranki, vsaka v skladu z (ne)uspehom v postopku, pri čemer stranka, ki je bila plačila sodne takse oproščena, svoj del plača le, če je v postopku pridobila premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks. Tožeči stranki se torej v takem primeru lahko naloži v plačilo le tisti del sodne takse za tožbo, ki ustreza njenemu neuspehu v postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00021993
ZPP člen 108, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 458. OZ člen 15, 587, 633, 633/1, 642, 642/2. ZZZDR člen 107, 107/1.
spor majhne vrednosti - odplačna pogodba - najemna pogodba - sklenitev najemne pogodbe - bistvena sestavina pogodbe - višina najemnine - dogovor o plačilu - podjemna pogodba - določitev plačila in izplačilo - zastopanje mladoletnega otroka - otrokovo lastno delo - aktivna legitimacija otroka - ponudba - običajno plačilo - pregled izvršenega dela in obvestitev podjemnika - pravno odločilna dejstva - opredelitev sodišča do pomembnih okoliščin - dopustni pritožbeni razlog
Sodišče prve stopnje se mora v postopku opredeliti le do tistih dejstev in dokazov, ki so pravno odločilni. V obravnavani zadevi ni bilo sporno, kakšno pogodbo so s toženo stranko sklenili ostali člani snemalne ekipe, pač pa, ali sta pravdni stranki sklenili odplačno pogodbo. Da bi s strani tožene stranke predlagane priče vedele izpovedati o razmerju med pravdnima strankama, iz navedb tožene stranke ni razvidno. Sodišču prve stopnje se zato do dejstev in dokazov, ki niso pravno odločilna za presojo spornega razmerja, ni bilo treba posebej opredeliti. Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da sta bili dve osebi, ki sta sodelovali pri projektu sicer plačani, vendar po presoji pritožbenega sodišča ta okoliščina ne kaže na (ne)odplačnost pogodbe med pravdnima strankama.
Pravilna opredelitev pogodbe, na podlagi katere tožeča stranka zahteva plačilo vtoževanega zneska, je v tej zadevi bistvena za presojo spornega vprašanja, ali je med pravdnima strankama sploh prišlo do sklenitve odplačne pogodbe. Do sklenitve pogodbe namreč pride, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Kot izhaja iz drugega odstavka 642. člena OZ dogovor o višini plačila za delo pri podjemni pogodbi ni bistvena sestavina pogodbe. Pri najemni pogodbi pa je določena oziroma določljiva višina najemnine ena od bistvenih sestavin najemne pogodbe. Če torej višina najemnine ob sklenitvi pogodbe ni določena (oziroma določljiva), se šteje, da najemna pogodba ni sklenjena.
Iz trditvene podlage tožeče stranke izhaja, da je storitev casting opravil otrok tožeče stranke, ne pa tožnik sam. Ta je le zagotovil navzočnost svojega mladoletnega otroka na snemanju. Zato za ta del tožbenega zahtevka ni aktivno legitimiran on, pač pa njegov otrok. Po določilu prvega odstavka 107. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih so starši le zastopniki mladoletnih otrok. Torej lahko tožbo vložijo le v imenu in za račun otroka.
Nesprejeta predpravdna ponudba tožene stranke, da tožeči stranki plača 700,00 EUR, ne zadošča za presojo, da ta znesek predstavlja običajno plačilo po kriterijih drugega odstavka 642. člena OZ.
ZKP člen 514, 519, 519/4. Pogodba med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (2010) člen 31, 32, 32/2, 32/2-4.
postopek za mednarodno pravno pomoč - odstop kazenskega pregona tuji državi - zaprosilo za prevzem kazenskega pregona - soglasje oškodovanca
Določbe ZKP, ki urejajo mednarodno kazenskopravno pomoč, so subsidiarne narave in se uporabljajo samo, če ni z mednarodno ali meddržavno pogodbo drugače urejeno.
Pogodba o mednarodni pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah med RS ter BIH v 4. točki drugega odstavka 32. člena določa, da mora biti prošnji za prevzem kazenskega pregona priložena izjava oškodovanca, da soglaša z odstopom kazenskega pregona, zato ne zadostuje ugotovitev sodišča, da oškodovanec ne nasprotuje odstopu spisa.
izvršilni stroški - sprememba upnika med izvršilnim postopkom
Dolžnik v pritožbi predlagatelja za izdajo sklepa o spremembi upnika napačno šteje kot tretjega. Tretji je namreč oseba, ki uveljavlja, da je bilo z izvršbo poseženo na njegovo stvar ali premoženjsko pravico, v obravnavni zadevi pa ne gre za tak primer. Prav tako vlagatelj ni upnik, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. V določbi 38. člena ZIZ tako ni podlage za naložitev dolžnikovih stroškov odgovora v plačilo vlagatelju predloga za spremembo upnika. Dolžnikovih stroškov pa vlagatelju ni mogoče naložiti v plačilo niti na podlagi določb ZPP. Res je bil sicer predlog za spremembo upnika zavrnjen, vendar navedeni predlog ni pravno sredstvo in tako ni mogoče ugotoviti, da je dolžnik uspel v postopku odločanja o pravnem sredstvu. Tudi smiselna uporaba 154. člena ZPP zato v konkretnem primeru ne pride v poštev, pri čemer je treba upoštevati tudi, da ob pravnomočni zavrnitvi predloga za spremembo upnika vlagatelj predloga nima položaja stranke oziroma drugega udeleženca v postopku niti na podlagi določb ZPP.
Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da bi sodišče dolžnikove stroške odgovora na predlog za spremembo upnika lahko naložilo v plačilo upniku B. d.d. Le – ta namreč sploh ni predlagal spremembe upnika (niti tega ne bi mogel storiti), zato ni mogoče šteti, da je dolžniku stroške odgovora neutemeljeno povzročil, v smislu šestega odstavka 38. člena ZIZ. Ker B. d.d. ni začel postopka odločanja o spremembi upnika, mu ni mogoče naložiti v plačilo dolžnikovih stroškov tega postopka niti na podlagi določbe 154. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ).
nasilje v družini - psihično nasilje - zalezovanje - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja - izpovedbe prič - zavrnitev dokaznih predlogov - trajanje ukrepa
Zasledovanje in žaljenje predlagateljice, namestitev sledilne naprave, grožnje s fizičnim nasiljem, izkazana ljubosumna in nasilna narava nasprotnega udeleženca ter posedovanje strelnega orožja so dejstva, ki potrjujejo nasilje nasprotnega udeleženca nad predlagateljico in njeno ogroženost.
Kot temeljni kriterij za presojo, ali je upnikova zahteva za povrnitev stroškov upravičena, je določena njihova potrebnost za postopek. Upnik v pritožbi meni, da so bili stroški njegovega predloga za določitev sodnih penalov potrebni, višje sodišče pa temu pritrjuje. Že iz dolžnikovih navedb namreč izhaja, da dolžnik svoje obveznosti ni izpolnil v roku iz izvršilnega naslova, ravno tako pa je nesporno, da obveznost tudi v trenutku vložitve predloga za določitev sodnih penalov še ni bila izpolnjena.