ZIZ člen 21, 21/1, 55, 55/1, 55/1-8, 56. OZ člen 285.
primernost izvršilnega naslova za izvršbo - vezanost na izvršilni naslov - izvršba za izpolnitev nedenarnih obveznosti - ugovor po izteku roka - opozicijski ugovorni razlogi - delna izpolnitev
Za razlago izreka ni treba imeti izvedenca (če bi bil potreben, potem bi imel pritožnik prav: izvršilni naslov ne bi bil primeren za izvršbo; prim. prvi odstavek 21. člena ZIZ), zadošča znanje slovenskega jezika.
Delna izpolnitev je neizpolnitev, če zahtevana izpolnitev pomeni celoto.
Že v točki 17 zgoraj je obrazloženo, da svojih trditev ni niti dokazno podkrepil. Sodišče prve stopnje je ugotovilo tudi, da ni niti poizkušal pridobiti listin iz stečajnega spisa, umaknil pa je dokazni predlog za postavitev izvedenca finančne stroke, ki bi lahko objektiviziral njegove trditve in preveril višino vtoževane terjatve, kar je toženčeva obveznost ter je pravilno tudi zaključilo, da toženec ni dokazal svojih trditev o nepravilnem zapiranju postavk kredita in da je njegova obveznost kot poroka poplačana. Pritožba ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnica predložila v dokaz višine terjatve izpis stanja terjatve (priloga A 10), obračun obresti (priloga A 13 do A 15), obračun stroškov (priloga A 11) ter izpisek rokovnika z dne 14. 3. 2016 (A 9), ki izkazujejo strukturo terjatve. Ob upoštevanju vseh teh dejstev in zaključkov sodišča prve stopnje bi se dokazno breme glede višine vtoževane terjatve prevalilo na tožnico le v primeru, če bi toženec konkretizirano pojasnil kakšna, oziroma katera plačila je tožnica napačno obračunala in knjižila ter kdaj je to storila in bi ponudil dokaze za te svoje trditve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSC00022576
Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 3, 4, 4/3. ZMZPP člen 8, 20. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 8. OZ člen 349.
materialno procesno vodstvo - uporaba materialnega prava - uporaba mednarodne konvencije - ugovor zastaranja
Sodišče prve stopnje pravdni stranki v okviru materialnega procesnega vodstva ni seznanilo o svoji odločitvi, da bo sporno razmerje presojalo po Dunajski konvenciji oziroma po Konvenciji o zastaranju terjatev na področju mednarodnega nakupa in prodaje blaga. To bi tudi po mnenju pritožbenega sodišča moralo narediti, ker je tožeča stranka vztrajala, da je sporno razmerje potrebno presojati po madžarskem pravu, tožena stranka pa po slovenskem pravu. Pravdnima strankama tako ni omogočilo, da se izjasnita v zvezi s stališčem sodišča glede uporabe materialnega prava, hkrati pa v izpodbijani sodbi ni obrazložilo, zakaj šteje kot nepomembne navedbe tožene stranke v zvezi s svojim stališčem, da se mora sporno razmerje presojati po slovenskem pravu.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da imata pravdni stranki sedež v državah članicah Evropske Unije in v tem primeru se sporno razmerje presoja pa določbah Uredbe (ES) št. 593/2008 z dne 17. 6. 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I). Po določbi 1.člena Uredbe Rim I se ta uporablja za pogodbena obligacijska razmerja v civilnih in gospodarskih zadevah v primerih, ko pride do kolizije med zakoni več držav.
Sodišče prve stopnje bo moralo glede na zatrjevanje strank šele ugotoviti, katero materialno pravo je glede na Uredbo Rim I uporabiti za presojo spornega razmerja in pri tem ne prezreti, da stranki lahko uporabo Konvencij izključita tudi s konkludentnimi ravnanji, če bo ugotovilo, da bi za presojo spornega razmerja sicer moralo uporabiti Konvenciji. Tako bo moralo ugotavljati voljo pogodbenih strank tudi glede uporabe obeh Konvencij
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/3, 145, 213, 214, 214/1, 231, 231-3. URS člen 15, 15/3, 33. ZPP člen 362.
postopek prisilne poravnave - načrt finančnega prestrukturiranja - predlog za začetek stečajnega postopka - aktivna legitimacija upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - ločitveni upnik - vezanost na odločbo ustavnega sodišča - kršitev ustavne pravice - pravica do zasebne lastnine - načelo sorazmernosti
Redno sodstvo je vezano na izrek, torej odločitev Ustavnega sodišča v posamični konkretni zadevi. Odločba Ustavnega sodišča, ki razveljavlja sodbo sodišča, ima lahko v svojem izreku samo enake pravne učinke kot (v izreku) razveljavljena sodna odločba. Učinkuje torej inter partes. (....) Sodiščem je Ustavno sodišče (dodala VJK) dopustilo, kljub vztrajnemu ponavljanju o precedenčni naravi in obvezujoči moči ustavnosodnih razlag Ustave tudi za sodišča (ne le za zakonodajalca, dodala VJK), da ta od obvezujoče razlage Ustave odstopijo, če za to podajo prepričljive ustavnopravne argumente.
Sodna praksa in teorija je v skladu z zakonsko ureditvijo, da potrjena prisilna poravnava na obveznost plačila terjatev, ki so bile zavarovane, ne vpliva do višine vrednosti zavarovanja. Torej se jih v celoti plača do višine zavarovanja, česar pa ni mogoče enačiti z zapadlostjo za plačilo in posledično zamudo, ki ima za posledico procesno upravičenje upnika, da predlaga stečaj.
sklep o prenosu terjatve - pritožba dolžnikovega dolžnika
Sklep o prenosu terjatve bodisi v izterjavo bodisi namesto plačila ima učinek samo med strankama, ne pa tudi do dolžnikovega dolžnika, za katerega velja v prisilni cesiji po ZIZ ravno tako načelo nevtralnosti položaja iz 421. člena Obligacijskega zakonika. Zato dolžnikov dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o prenosu terjatve.
odgovornost za stvarne napake - jamčevanje za stvarne napake - skrite stvarne napake - grajanje skritih napak - pregled stvari - izguba pravic
Če je kupec odpravil stvar naprej, ne da bi jo preložil, je ne samo takojšnji pregled stvari in opozorilo na očitne napake mogoče odložiti, dokler stvar ne prispe v novi namembni kraj, pač pa je tudi obvestilo o vrsti in pojavnosti skrite napake treba presojati ob upoštevanju tretjega odstavka 461. člena OZ. Tudi opis skrite napake je zato mogoče odložiti za čas, ko lahko kupec po normalnem teku stvari zanjo izve od svojih odjemalcev.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - objektivna nevarnost - subjektivna nevarnost - prodaja nepremičnine
Subjektivna nevarnost pomeni, da mora tožeča stranka zatrjevati (in verjetno izkazati) relevantna dejstva, ki implicirajo zaključek, da bodo zaradi ravnanj dolžnika možnosti za izterjavo njegove terjatve v prihodnosti slabše od možnosti v času, v katerem predlaga izdajo začasne odredbe. Če ravnanja dolžnika niso nevarna za njegovo premoženje oziroma njegovo sposobnost poplačati dolg, jih ni mogoče šteti kot pravno relevantna za zavarovanje denarne terjatve z začasno odredbo.
Utrjeno stališče sodne prakse v tožbah zaradi nedopustnosti izvršbe, ki se mu pridružuje tudi višje sodišče v predmetni zadevi, je, da gre za dejanski stan, ki se v bistvenih lastnostih ujema z izpolnitvijo zahtevka, tudi v primeru ravnanj tožene stranke v izvršilnem postopku, ki imajo za posledico dosego cilja, ki ga je tožeča stranka zasledovala s tožbenim zahtevkom zaradi nedopustnosti izvršbe.
Tožena stranka se ne more razbremeniti plačila stroškov postopka s pojasnilom, da je bil izvršilni postopek ustavljen zaradi plačila dolga dolžnika in ne iz razloga, ker bi priznala lastništvo tožeče stranke. Bistveno je, da je z njenim umikom predloga za izvršbo tožeča stranka dosegla cilj, ki ga je zasledovala s tožbo, to pa je nedopustnost izvršbe.
Na pravilnost izpodbijane odločitve prav tako ne vpliva okoliščina, da je bila tožba vročena toženi stranki šele skupaj s sklepom o ustavitvi pravdnega postopka. Tožena stranka je namreč s svojim nasprotovanjem ugovoru tretjega, ki ga je v izvršilnem postopku vložila tožeča stranka, tožeči stranki dala povod za tožbo.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev dolžnikovih dolžnosti - pravočasnost ugovora - pravočasnost predlaganega dokaza
Upnik je ugovor pravočasno vložil. Pritožničino stališče, da je sodišče pri odločanju o ugovoru omejeno izključno na dokaze, ki jih je upnik predlagal že v ugovoru in znotraj preizkusnega obdobja, in zato ne sme upoštevati dokazov, ki jih je upnik predložil kasneje, nima opore v zakonu.
Pritožnik zmotno meni, da sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage za odločitev, da obdolženega R. K. pošlje na opazovanje v ustrezen zdravstveni zavod – Univerzitetni klinični center, Oddelek za psihiatrijo, Enoto za forenzično psihiatrijo .... Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu pravilno oprlo na določbo drugega odstavka 265. člena ZKP, ki jo nenazadnje zagovornik tudi v pritožbi dosledno povzema.
Sodišče prve stopnje stranskega intervenienta ni bilo dolžno posebej seznanjati o nameri tožeče stranke, saj je kot njen pomočnik lahko deloval le v okvirih, ki ga je slednja postavila s svojim zahtevkom. Odločitev tožeče stranke o tem, ali bo vztrajala pri sodnem varstvu, je v odnosu do stranskega intervenienta ostala povsem v njenih rokah, ne glede na morebitno voljo stranskega intervenienta po nadaljnjem vodenju postopka.
ZPP člen 116, 117, 120, 316, 453.a, 453.a/1, 453.a/2.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - narok v postopku za vrnitev v prejšnje stanje - spor majhne vrednosti - odgovor na tožbo
Ker je na podlagi predložene listinske dokumentacije ugotovilo, da je vrnitev v prejšnje stanje predlagana iz očitno neupravičenega razloga, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo brez oprave naroka.
URS člen 26, 26/1. Poslovnik Vlade Republike Slovenije (2001) člen 9, 9/2, 9/6, 9/7, 11a, 11a/1, 11a/2. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (2009) člen 1. Uredba o spremembah Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (2012) člen 1.
Ker že sodelovanje javnosti samo po sebi ni predpostavka za veljavnost uredbe, je tudi morebitna opustitev pisne navedbe razlogov za obravnavanje uredbe brez pritegnitve javnosti in nasploh opustitev seznanitve javnosti do 28. 11. 2012 brez vpliva na samo veljavnost uredbe.
Če se je pričakovanje izjalovilo, to še ne pomeni, da je bilo ravnanje Agencije protipravno.
V konkretnem primeru zgolj s "klasično" paulijansko tožbo, kjer je krog pasivno legitimiranih strank omejen na tretjo osebo, s katero je bilo ali v čigar korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje dolžnika (drugi odstavek 259. člena OZ), izbrisa služnosti ni mogoče doseči.
V skladu z določbo drugega odstavka 255. člena OZ ni pomembno, ali bi vrednost premoženja iz izpodbijanega posla omogočila celotno poplačilo upnikove terjatve, temveč gre za to, da dolžniku zaradi tega posla ni preostalo nobeno drugo premoženje, s katerim bi lahko (v celoti) poplačal svoje obveznosti. Smisel navedene zakonske ureditve je torej v tem, da o oškodovanju upnikov ni mogoče govoriti, če bi dolžnik kljub izpodbijanemu poslu še vedno lahko (v celoti) izpolnil svoje obveznosti.
Obveznost tretjega toženca kot solidarnega dolžnika je samostojna, zato so pri presoji objektivnih pogojev izpodbijanja pomembne zgolj okoliščine iz pravnega razmerja med njim in upnico. Upnica terjatve z več solidarnimi dolžniki namreč ni zavezana, da se pred izpodbijanjem pravnih dejanj enega od njih poskuša najprej poplačati od vseh ostalih.
Če je torej sodišče prve stopnje sledilo obtožbi za kaznivo dejanje, ki po državni tožilki pravno ni bilo pravilno opredeljeno, in če je prisodilo premoženjskopravni zahtevek v znesku, višjem od zneska v opisu dejanja, kar je srž pritožbene obrazložitve v zvezi z uveljavljano kršitvijo določb kazenskega postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, je ta v obeh primerih izključena. Kvečjemu sta posredi kršitev kazenskega zakona iz 4. točke 372. člena ZKP in kršitev, kot je opisana v četrtem odstavku 374. člena ZKP.
Za pravno opredelitev kaznivega dejanja tatvine po drugem odstavku 204. člena KZ-1 ne zadošča zgolj znižana vrednost ukradene stvari, kot to še izhaja iz pritožbene obrazložitve, ampak bi morale biti dodatno opisane okoliščine, po katerih bi bilo posebej razvidno, da si je obdolženi hotel stvari v takšni vrednosti prilastiti. Ker to po državni tožilki ni bilo storjeno, sodišče prve stopnje po obdolženčevem priznanju ter posledično brez zatrjevanih in dokazovanih dejstev, v navedeni smeri v obtožbo ni smelo posegati.
Po prvem odstavku 105. člena ZKP višina prisojenega premoženjskopravnega zahtevka ni pogojena z višino škode iz opisa dejanja, ampak s podatki kazenskega postopka, ki omogočajo prisojo tudi tedaj, ko je slednja v premoženjskopravnem zahtevku presežena.
kazenski postopek - kaznivo dejanje zlorabe izvršbe - izločitev dokazov - fiduciarni račun odvetnika - podatki o prometu na transakcijskem računu - varstvo zasebnosti
Izpis prometa in stanj na fiduciarnem računu odvetnika je lahko predmet varstva zasebnosti med odvetnikom in njegovimi strankami, zato se tisti deli izpisa, ki niso dokazna podlaga za relevantna dejstva iz opisa kaznivega dejanja, izločijo iz kazenskega spisa na način kot je opredeljen v odločbi Ustavnega sodišča Up 218/14 z dne 21. 1. 2016. Ne glede na to, da je bil izpis zakonito pridobljen po določbi 156. člena ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSM00022614
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 3,3/1, 3/1-a. Uredba Sveta (EU) št. 1259/2010 z dne 20. decembra 2010 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo zakonske zveze in prenehanje življenjske skupnosti člen 10. ZZZDR člen 65. ZPP člen 29.
razveza zakonske zveze - sodna pristojnost - materialno pravo - pravo EU - pristojnost slovenskega sodišča v sporu z mednarodnim elementom - nevzdržnost zakonske zveze - ugotavljanje dejanskega prebivališča
Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje dajejo podlago za uporabo 5. alineje točke a) prvega odstavka 3. člena Uredbe Bruselj IIa, po kateri je v zadevah razveze zakonske zveze pristojno sodišče države članice na ozemlju, katere vlagatelj običajno prebiva, če je prebival tam najmanj leto dni neposredno pred vložitvijo vloge.
Pri porazdelitvi preživninskega bremena je sodišče prve stopnje upoštevalo dohodke obeh staršev in sicer dobi mati 429,29 EUR denarne socialne pomoči, 240,04 EUR otroškega dodatka (ki ga je sodišče glede na premoženjsko stanje obeh staršev upoštevalo, čeprav to predstavlja izjemo) in 139,46 EUR subvencije za najemnino, kar skupaj znaša 808,75 EUR, povprečen dohodek očeta pa je 640,51 EUR ter dejstvo, da je mati poleg A. dolžna preživljati še enega otroka. Preživninsko breme staršev je glede na vse okoliščine sodišče prve stopnje pravilno porazdelilo na polovico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00022539
SPZ člen 115, 118. SZ-1 člen 24. ZPSPP člen 19. OZ člen 274, 275, 347, 355, 427 - 431, 434.
upravnik poslovne stavbe - poslovni prostor - stroški upravljanja, obratovanja in vzdrževanja - razmerje med lastnikom in najemnikom - prevzem izpolnitve - prevzem dolga - subrogacija
Pritožnica bi lahko postala prosta svojih obveznosti le v primeru prevzema dolga (427. - 431. člena OZ), ki pa ga bi stranke dosegle s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil tudi upnik. Pogoj za nastanek pravnih posledic iz tega naslova je tako (1.) sklenitev pogodbe o prevzemu dolga med starim dolžnikom (lastnikom) in prevzemnikom (najemnikom) ter (2.) izjava upnika (izvajalcev storitev in dobaviteljev), da se s spremembo strinja. Slednjega pa tožena stranka v konkretnem primeru ni uspela dokazati.
Ne glede na to, kje je pritožnik 6. 12. 2018 bil, je dejstvo, da svojega izostanka niti po pritožbeni obrazložitvi ni opravičil. To je ob predhodno izkazanem vabilu utemeljevalo odreditev prisilne privedbe, ki je bila po uradnem zaznamku opravljena 22. 1. 2019.