Glede na vtoževani in plačani znesek znaša tožnikov uspeh 85 %, uspeh toženke pa 15 %. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno upoštevalo, da je tožnik tožbo umaknil takoj, ko je toženka izpolnila tožbeni zahtevek, zaradi česar je na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP toženka dolžna tožniku povrniti stroške. Pravilna je tudi ugotovitev sodišča, da je bila tožba potrebna, toda ne o celotnem vtoževanem zahtevku. Zato je potrebno poleg prvega odstavka 158. člena ZPP uporabiti tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, saj se navedeni določili ne izključujeta, ampak dopolnjujeta, pri čemer pa je pomemben tudi uspeh v pravdi.
OZ člen 82, 82/1, 1019, 1019/1, 1019/3, 1019/4, 1025.
kreditna pogodba - solidarno poroštvo - razlaga pogodb - razlaga spornih pogodbenih določil - in claris non fit interpretatio - uporaba pogodbenih določil, kot se glasijo - zmotna uporaba materialnega prava - korporativna garancija
Garancija predstavlja samostojno obligacijsko zavezo tožene stranke tožeči, da bo sama in skupaj s kreditojemalcem odgovorna za vse obveznosti v zvezi z zadevnim kreditom, zato ni nobenega razloga, da tožena stranka v njej ne bi mogla določiti daljšega časa veljavnosti te svoje zaveze, kot je bil predviden v aneksu (katerega stranka toženka niti ni bila). Prav tako je določilo 8. točke omenjene garancije jasno in nedvoumno - ostaja veljavna vse do datuma, do katerega bodo vse terjatve kreditodajalca na podlagi temeljne obveznosti poravnane v celoti, zato se uporablja tako, kot se glasi in izvajanje dokaznega postopka v tej smeri ni bilo potrebno (in claris non fit interpretatio, prvi odstavek 82. člena OZ). Povsem jasne in nedvoumne pa so tudi ostale določbe garancije, še zlasti 1., 2. in 5. točke, iz katerih nedvomno izhaja solidarno poroštvo tožene stranke za obveznosti kreditojemalca po zadevni kreditni pogodbi in aneksu.
Ker gre za solidarno poroštvo, se tožena stranka tudi neutemeljeno sklicuje na določbo prvega odstavka 1019. člena OZ, po kateri bi morala tožeča stranka zadevni dolg najprej terjati od kreditojemalca. Odgovornost solidarnega poroka je namreč primarna; porok in plačnik nima ugovora vrstnega reda - ob dospelosti lahko upnik terja izpolnitev obveznosti od glavnega dolžnika ali od poroka ali od obeh (tretji odstavek 1019. člena OZ). Enako neutemeljeno pa se tožena stranka sklicuje tudi na določbo 1025. člena OZ. Res je, da mora upnik po 1025. členu OZ obvestiti poroka, če dolžnik ne izpolni pravočasno svoje obveznosti, vendar ima opustitev te dolžnosti za posledico le odškodninsko odgovornost upnika. Nobenega vpliva pa nima na obstoj in obseg porokove obveznosti. Potemtakem je zato brez pomena toženkino vztrajanje, da naj ne bi prejela nobenega tožničinega obvestila o tem, da kreditojemalec ni izpolnil svoje obveznosti.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24, 27. ZPP člen 18, 18/3, 22, 60, 63.
spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - tuja pravna oseba - podružnica tuje pravne osebe - izključna krajevna pristojnost - izbirna krajevna pristojnost - tožba za nedopustnost izvršbe - predhoden preizkus tožbe - ustalitev krajevne pristojnosti
V sporih, ki nastanejo zaradi izvršilnega postopka, je v skladu s 63. členom ZPP izključno krajevno pristojno sodišče, ki opravlja izvršbo (to je okrajno), ali sodišče, na območju katerega je sodišče, ki opravlja izvršbo (to je okrožno).
Faza predhodnega preizkusa tožbe se konča, ko sodišče uspešno vroči tožbo toženi stranki v odgovor.
zahteva za prenehanje vznemirjanj - prenehanje vznemirjanja solastnika - skupno upravljanje stvari v solastnini - razdelitev solastne nepremičnine - sodna poravnava - delitev stvari v naravi - postavitev nadstreška - soglasje solastnika - poseg v solastninsko pravico - redno upravljanje solastne stvari - posel, ki presega redno upravljanje - protipravnost vznemirjanja lastninske pravice
Izgradnja nadstreška na zunanji fasadi predstavlja posel, ki presega redno upravljanje. Gre za poseg v fasado hiše, ki spreminja zunanji videz nepremičnine. Poseg v skupni del stavbe v skladu s petim odstavkom 67. člena SPZ terja soglasje vseh solastnikov. Celo če bi se štelo, da gre za posel rednega upravljanja s solastno nepremičnino, bi moralo biti podano soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti (drugi odstavek 67. člena SPZ), v tem primeru torej obeh pravdnih strank.
Toženkina postavitev lesenega nadstreška brez soglasja drugega solastnika (tožnice) pomeni nedopusten poseg v solastninsko pravico tožnice.
Tožnica ni dolžna trpeti samovoljnega posega v skupni del, ki bi spremenil zunanji videz solastnega objekta.
Že v točki 17 zgoraj je obrazloženo, da svojih trditev ni niti dokazno podkrepil. Sodišče prve stopnje je ugotovilo tudi, da ni niti poizkušal pridobiti listin iz stečajnega spisa, umaknil pa je dokazni predlog za postavitev izvedenca finančne stroke, ki bi lahko objektiviziral njegove trditve in preveril višino vtoževane terjatve, kar je toženčeva obveznost ter je pravilno tudi zaključilo, da toženec ni dokazal svojih trditev o nepravilnem zapiranju postavk kredita in da je njegova obveznost kot poroka poplačana. Pritožba ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnica predložila v dokaz višine terjatve izpis stanja terjatve (priloga A 10), obračun obresti (priloga A 13 do A 15), obračun stroškov (priloga A 11) ter izpisek rokovnika z dne 14. 3. 2016 (A 9), ki izkazujejo strukturo terjatve. Ob upoštevanju vseh teh dejstev in zaključkov sodišča prve stopnje bi se dokazno breme glede višine vtoževane terjatve prevalilo na tožnico le v primeru, če bi toženec konkretizirano pojasnil kakšna, oziroma katera plačila je tožnica napačno obračunala in knjižila ter kdaj je to storila in bi ponudil dokaze za te svoje trditve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSC00022576
Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 3, 4, 4/3. ZMZPP člen 8, 20. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 8. OZ člen 349.
materialno procesno vodstvo - uporaba materialnega prava - uporaba mednarodne konvencije - ugovor zastaranja
Sodišče prve stopnje pravdni stranki v okviru materialnega procesnega vodstva ni seznanilo o svoji odločitvi, da bo sporno razmerje presojalo po Dunajski konvenciji oziroma po Konvenciji o zastaranju terjatev na področju mednarodnega nakupa in prodaje blaga. To bi tudi po mnenju pritožbenega sodišča moralo narediti, ker je tožeča stranka vztrajala, da je sporno razmerje potrebno presojati po madžarskem pravu, tožena stranka pa po slovenskem pravu. Pravdnima strankama tako ni omogočilo, da se izjasnita v zvezi s stališčem sodišča glede uporabe materialnega prava, hkrati pa v izpodbijani sodbi ni obrazložilo, zakaj šteje kot nepomembne navedbe tožene stranke v zvezi s svojim stališčem, da se mora sporno razmerje presojati po slovenskem pravu.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da imata pravdni stranki sedež v državah članicah Evropske Unije in v tem primeru se sporno razmerje presoja pa določbah Uredbe (ES) št. 593/2008 z dne 17. 6. 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I). Po določbi 1.člena Uredbe Rim I se ta uporablja za pogodbena obligacijska razmerja v civilnih in gospodarskih zadevah v primerih, ko pride do kolizije med zakoni več držav.
Sodišče prve stopnje bo moralo glede na zatrjevanje strank šele ugotoviti, katero materialno pravo je glede na Uredbo Rim I uporabiti za presojo spornega razmerja in pri tem ne prezreti, da stranki lahko uporabo Konvencij izključita tudi s konkludentnimi ravnanji, če bo ugotovilo, da bi za presojo spornega razmerja sicer moralo uporabiti Konvenciji. Tako bo moralo ugotavljati voljo pogodbenih strank tudi glede uporabe obeh Konvencij
ZPP člen 105a, 105a/3, 117, 117/2, 120, 120/2, 137, 137/1.
zamuda roka za plačilo sodne takse - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - potovanje v tujini - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - začetek teka roka za plačilo sodne takse - vročitev pooblaščencu
Rok za plačilo sodne takse je začel teči naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrženju predloga za taksno oprostitev oziroma olajšavo tožnikovemu pooblaščencu, ne glede na čas tožnikove dejanske seznanitve z navedenim sklepom.
izvršilni naslov za izselitev dolžnika - notarski zapis najemne pogodbe - najemna pogodba za stanovanje - odpoved najemne pogodbe - odpoved s tožbo - kogentnost - soglasje k neposredni izvršljivosti - dokazovanje zapadlosti terjatve
Za določene terjatve oziroma za določene vrste obveznosti predpostavk njihovega nastanka ali podatkov o pravnih dejstvih, ki so pomembna za določitev predmetov oziroma višine te obveznosti, objektivno ni mogoče izkazati z notarsko ali drugo javno listino, razen s pravnomočno sodbo, s katero naloži sodišče dolžniku izpolnitev te obveznosti, zaradi česar takšna obveznost objektivno ne more nikoli postati neposredno izvršljiva na podlagi notarskega zapisa pogodbe, pa čeprav je v njem dolžnikovo soglasje k neposredni izvršljivosti.
Če med najemodajalcem in najemnikom obstaja spor o veljavnosti odpovedi (pri tem gre za pravno in ne dejansko vprašanje), mora najemodajalec pogodbo odpovedati s tožbo. V takem primeru zapadlosti in nedenarne terjatve na izpraznitev in izročitev stanovanja z listino iz 20a. člena ZIZ ni mogoče dokazovati in sam notarski zapis, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, ne more biti izvršilni naslov za njeno prisilno uveljavitev.
Skupni sporazum o uporabi glasbenih avtorskih del iz repertoarja združenja SAZAS v obliki javnega izvajanja glasbe v okviru deficitarne dejavnosti kulturnih domov in ustanov Slovenije (2013) člen 1, 2, 4. ZASP člen 151, 151/4, 156, 156/4, 157a, 157a/2, 157e, 167.
višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - Svet za avtorsko pravo - pristojnost - skupni sporazum - veljavnost sporazuma - reprezentativno združenje uporabnikov - uporaba tarife - male avtorske pravice - nadomestilo za male avtorske pravice - avtorsko delo
Toženec nima zakonske obveznosti tožniku posredovati podatke o bruto honorarjih izvajalcev.
pravica do povrnitve škode - pravična denarna odškodnina - nepremoženjska škoda - strah - zmanjšanje življenjske aktivnosti - degenerativne spremembe - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - krivdno povzročeni stroški postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo tožničine poškodbe, potek zdravljenja in trajne posledice. Zato je prisojena odškodnina primerna ob upoštevanju pravnega standarda iz 179. člena OZ.
Sodišče prve stopnje je upoštevalo težave in bolečine pri hoji pri odškodnini iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Zato ni mogoče iste vrste škode (občasne fizične bolečine) prisoditi pri odškodnini iz naslova fizičnih bolečin.
stvarna pristojnost sodišča - pravila postopka v gospodarskih sporih - samostojni podjetnik - opravljanje pridobitne dejavnosti - stroški upravljanja
Ker nastopa na aktivni strani gospodarska družba, na pasivni strani pa fizična oseba, ki ima status samostojnega podjetnika, je za presojo, ali gre za gospodarski spor odločilno vprašanje, ali se ta spor nanaša na pravno razmerje, ki izvira iz toženčeve pridobitne dejavnosti. Na podlagi ugotovitve, da je bil poslovni prostor v relevantnem obdobju ”vpisan" kot osnovno sredstvo toženca kot samostojnega podjetnika posameznika, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da gre za takšno dejavnost. Vtoževana terjatev je namreč povezana z lastništvom nepremičnine, ki je predstavljala toženčevo ”podjetniško organizirano premoženje" in je bila v okviru njegove pridobitne dejavnosti tudi oddana v najem tretji osebi (prav tako samostojnemu podjetniku), ki stroškov upravljanja ni poravnal.
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 3. ZPP člen 18.
starševska odgovornost - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - mednarodna pristojnost
Glede na nesporne ugotovitve, da je tožnik slovenski državljan, prav tako ima slovensko državljanstvo toženka in njun ml. sin, vsi imajo tudi stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, medtem ko je njihovo dejansko prebivališče v Nemčiji oziroma za tožnika sedaj v Švici, 3. člen Uredbe določa več sodnih pristojnosti, med katerimi ni hierarhije.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00022267
ZKP člen 383, 383/1. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 160, 161.
razžalitev - javna oseba - funkcije župana - obrekovanje - žaljiva obdolžitev - oprostilna sodba - opisano dejanje nima znakov kaznivega dejanja
Dejanje na škodo zasebnega tožilca, kot je opisano v obtožbi, nima zakonskih znakov kaznivega dejanja razžalitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 158. člena KZ-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00022415
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 372, 372-1.
poslovna goljufija - preslepitev - premoženjska korist
Strinjati se je bilo s pritožbeno grajo opisanega obdolženčevega izvršitvenega ravnanja, ki tudi po presoji pritožbenega sodišča ne izpolnjuje znakov preslepitvenega ravnanja iz prvega odstavka 228. člena KZ-1. Ne samo zaradi spremenjenega stališča v sodni praksi, na katerega se je pritožnik po odločbi Vrhovnega sodišča II Kp 92283/2010 z dne 13. 10. 2016 upravičeno sklicuje, ampak ker niti po spremembi opisa dejanja z dne 15. 10. 2018 ni razvidno, v čem konkretno je bila predstavnica gospodarske družbe F. d.o.o. T. S. zaradi obdolženčevega ravnanja preslepljena.
URS člen 26, 26/1. Poslovnik Vlade Republike Slovenije (2001) člen 9, 9/2, 9/6, 9/7, 11a, 11a/1, 11a/2. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (2009) člen 1. Uredba o spremembah Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (2012) člen 1.
Ker že sodelovanje javnosti samo po sebi ni predpostavka za veljavnost uredbe, je tudi morebitna opustitev pisne navedbe razlogov za obravnavanje uredbe brez pritegnitve javnosti in nasploh opustitev seznanitve javnosti do 28. 11. 2012 brez vpliva na samo veljavnost uredbe.
Če se je pričakovanje izjalovilo, to še ne pomeni, da je bilo ravnanje Agencije protipravno.
Če je torej sodišče prve stopnje sledilo obtožbi za kaznivo dejanje, ki po državni tožilki pravno ni bilo pravilno opredeljeno, in če je prisodilo premoženjskopravni zahtevek v znesku, višjem od zneska v opisu dejanja, kar je srž pritožbene obrazložitve v zvezi z uveljavljano kršitvijo določb kazenskega postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, je ta v obeh primerih izključena. Kvečjemu sta posredi kršitev kazenskega zakona iz 4. točke 372. člena ZKP in kršitev, kot je opisana v četrtem odstavku 374. člena ZKP.
Za pravno opredelitev kaznivega dejanja tatvine po drugem odstavku 204. člena KZ-1 ne zadošča zgolj znižana vrednost ukradene stvari, kot to še izhaja iz pritožbene obrazložitve, ampak bi morale biti dodatno opisane okoliščine, po katerih bi bilo posebej razvidno, da si je obdolženi hotel stvari v takšni vrednosti prilastiti. Ker to po državni tožilki ni bilo storjeno, sodišče prve stopnje po obdolženčevem priznanju ter posledično brez zatrjevanih in dokazovanih dejstev, v navedeni smeri v obtožbo ni smelo posegati.
Po prvem odstavku 105. člena ZKP višina prisojenega premoženjskopravnega zahtevka ni pogojena z višino škode iz opisa dejanja, ampak s podatki kazenskega postopka, ki omogočajo prisojo tudi tedaj, ko je slednja v premoženjskopravnem zahtevku presežena.
kazenski postopek - kaznivo dejanje zlorabe izvršbe - izločitev dokazov - fiduciarni račun odvetnika - podatki o prometu na transakcijskem računu - varstvo zasebnosti
Izpis prometa in stanj na fiduciarnem računu odvetnika je lahko predmet varstva zasebnosti med odvetnikom in njegovimi strankami, zato se tisti deli izpisa, ki niso dokazna podlaga za relevantna dejstva iz opisa kaznivega dejanja, izločijo iz kazenskega spisa na način kot je opredeljen v odločbi Ustavnega sodišča Up 218/14 z dne 21. 1. 2016. Ne glede na to, da je bil izpis zakonito pridobljen po določbi 156. člena ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00022539
SPZ člen 115, 118. SZ-1 člen 24. ZPSPP člen 19. OZ člen 274, 275, 347, 355, 427 - 431, 434.
upravnik poslovne stavbe - poslovni prostor - stroški upravljanja, obratovanja in vzdrževanja - razmerje med lastnikom in najemnikom - prevzem izpolnitve - prevzem dolga - subrogacija
Pritožnica bi lahko postala prosta svojih obveznosti le v primeru prevzema dolga (427. - 431. člena OZ), ki pa ga bi stranke dosegle s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil tudi upnik. Pogoj za nastanek pravnih posledic iz tega naslova je tako (1.) sklenitev pogodbe o prevzemu dolga med starim dolžnikom (lastnikom) in prevzemnikom (najemnikom) ter (2.) izjava upnika (izvajalcev storitev in dobaviteljev), da se s spremembo strinja. Slednjega pa tožena stranka v konkretnem primeru ni uspela dokazati.
Pritožnik zmotno meni, da sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage za odločitev, da obdolženega R. K. pošlje na opazovanje v ustrezen zdravstveni zavod – Univerzitetni klinični center, Oddelek za psihiatrijo, Enoto za forenzično psihiatrijo .... Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu pravilno oprlo na določbo drugega odstavka 265. člena ZKP, ki jo nenazadnje zagovornik tudi v pritožbi dosledno povzema.
Kazenski zakon je namreč kršen le tedaj, če sodišče na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje kazenski zakon napačno uporabi ali pa ga sploh ne uporabi, kar pa v obravnavani zadevi ni primer. Kršitve kazenskega zakona, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo. Zaradi navedenega je pritožba zagovornika iz tega pritožbenega razloga brez vsakršne podlage.