V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da tudi v primeru, ko tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, ni izgubil pravice do povrnitve stroškov za tožbo glede na njen uspeh, saj ti stroški niso bili povzročeni po njegovi krivdi, toženi stranki pa mora povrniti vse stroške, ki so ji nastali po izpolnitvi zahtevka, ker ni takoj umaknil tožbe.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka - očitno neopravičen razlog - prošnja za preložitev naroka - preložitev naroka zaradi zdravstvenih razlogov - nenadnost in nepredvidljivost bolezni
Po ustaljeni in enotni sodni praksi je lahko zdravstveno stanje stranke upravičen razlog za zamudo roka ali dejanja le, če je nenadno in nepredvidljivo. Tožnik tega sploh ne zatrjuje, pač pa graja ravnanje sodišča, ko ni preložilo naroka na njegovo v naprej posredovano prošnjo, češ da iz zdravstvenih razlogov ne more priti na sodišče.
Ugotovitev stroškov preživljanja ne temelji na natančnem matematičnem izračunu, ampak na oceni otrokovih povprečnih potreb, ki ne odstopajo od potreb otrok in mladostnikov primerljive starosti.
Odločilni so prihodki, ki sta jih preživninska zavezanca potencialno sposobna ustvariti, ne pa dejansko izkazani prejemki.
Plačevanje preživnine ima prednost pred kreditnimi obveznostmi.
Denarno kazen sodišče izreče v sklepu o izvršbi za primer, da dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti. Ta sklep je izvršilni naslov za izvršbo po uradni dolžnosti, ki jo začne sodišče, če dolžnik kljub zagroženi kazni ne izpolni obveznosti. Na njegovi podlagi se lahko dovoli izvršba le, če je sklep o izvršbi postal pravnomočen in če je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti. Ob danem izhodišču mora biti pred opravo izvršbe izrečene denarne kazni ugotovljeno, ali je dolžnik obveznost, k izpolnitvi katere naj bi ga silila izrečena denarna kazen, morebiti že izpolnil.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - rok za podajo odpovedi - pisno opozorilo pred odpovedjo - reintegracija - prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - pritožbena obravnava
Ker so razlogi oziroma obrazložitev pisnega opozorila izhodišče in okvir materialne presoje v sodnem postopku, tožena stranka pa tožniku v pisnem opozorilu ni očitala, da naj bi bil kot vodja obrata odgovoren, da ne bo prišlo do napačnega ravnanja njegovih podrejenih, se na to v sodnem postopku ne more uspešno sklicevati.
Tožena stranka ni dokazala očitkov iz pisnih opozoril, zaradi česar ni izpolnjen pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 85. člena ZDR-1, zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00022093
OZ člen 202, 202/1. ZPP člen 286, 337, 337/1.
poslovodstvo brez naročila - pravice poslovodje brez naročila - nujna in koristna gestija - potrebni in koristni stroški - korist - izvenpravdni pobot - procesni pobot - izjava o pobotu - pogodba o kompenzaciji - sanitarna sečnja - plačilo računov - kupnina - dokazno breme - prepozen dokazni predlog - nedovoljene pritožbene novote
Toženka (gestor) lahko skladno z določbo prvega odstavka 202. člena OZ zahteva le povračilo potrebnih in koristnih stroškov, ne pa tudi drugih v obeh spornih računih navedenih stroškov, ki jih ne moremo šteti med dela sanitarne sečnje. V tem delu je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, to je določbe OZ o poslovodstvu brez naročila, ko je presodilo, da stroški dela toženke, odvetniški stroški ter računovodski stroški niso stroški sanitarne sečnje, katere bi bila tožnica dolžna kriti na podlagi določb o nujni gestiji.
sklep o prenosu terjatve - pritožba dolžnikovega dolžnika
Sklep o prenosu terjatve bodisi v izterjavo bodisi namesto plačila ima učinek samo med strankama, ne pa tudi do dolžnikovega dolžnika, za katerega velja v prisilni cesiji po ZIZ ravno tako načelo nevtralnosti položaja iz 421. člena Obligacijskega zakonika. Zato dolžnikov dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o prenosu terjatve.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Ni res, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je prvo pripravljalno vlogo toženke štelo kot nepotrebno za pravdo. Iz podatkov v spisu izhaja, da je toženka v odgovoru na tožbo tožbo prerekala po temelju in višini. Ne da bi tožnik karkoli odreagiral na navedbe v odgovoru na tožbo, je toženka vložila vlogo in v njej podrobneje utemeljevala svoje trditve iz odgovora na tožbo z navajanjem spornega števila ur v posameznem referenčnem obdobju, kompenzacijo ur in plačilo nekompenziranih ur. Vse to pa bi toženka lahko navedla že v odgovoru na tožbo. Zato sodišče prve stopnje toženki stroška za to vlogo utemeljeno ni priznalo.
Pritožnik zmotno meni, da sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage za odločitev, da obdolženega R. K. pošlje na opazovanje v ustrezen zdravstveni zavod – Univerzitetni klinični center, Oddelek za psihiatrijo, Enoto za forenzično psihiatrijo .... Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu pravilno oprlo na določbo drugega odstavka 265. člena ZKP, ki jo nenazadnje zagovornik tudi v pritožbi dosledno povzema.
V konkretnem primeru zgolj s "klasično" paulijansko tožbo, kjer je krog pasivno legitimiranih strank omejen na tretjo osebo, s katero je bilo ali v čigar korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje dolžnika (drugi odstavek 259. člena OZ), izbrisa služnosti ni mogoče doseči.
V skladu z določbo drugega odstavka 255. člena OZ ni pomembno, ali bi vrednost premoženja iz izpodbijanega posla omogočila celotno poplačilo upnikove terjatve, temveč gre za to, da dolžniku zaradi tega posla ni preostalo nobeno drugo premoženje, s katerim bi lahko (v celoti) poplačal svoje obveznosti. Smisel navedene zakonske ureditve je torej v tem, da o oškodovanju upnikov ni mogoče govoriti, če bi dolžnik kljub izpodbijanemu poslu še vedno lahko (v celoti) izpolnil svoje obveznosti.
Obveznost tretjega toženca kot solidarnega dolžnika je samostojna, zato so pri presoji objektivnih pogojev izpodbijanja pomembne zgolj okoliščine iz pravnega razmerja med njim in upnico. Upnica terjatve z več solidarnimi dolžniki namreč ni zavezana, da se pred izpodbijanjem pravnih dejanj enega od njih poskuša najprej poplačati od vseh ostalih.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00022267
ZKP člen 383, 383/1. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 160, 161.
razžalitev - javna oseba - funkcije župana - obrekovanje - žaljiva obdolžitev - oprostilna sodba - opisano dejanje nima znakov kaznivega dejanja
Dejanje na škodo zasebnega tožilca, kot je opisano v obtožbi, nima zakonskih znakov kaznivega dejanja razžalitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 158. člena KZ-1.
URS člen 26, 26/1. Poslovnik Vlade Republike Slovenije (2001) člen 9, 9/2, 9/6, 9/7, 11a, 11a/1, 11a/2. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (2009) člen 1. Uredba o spremembah Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (2012) člen 1.
Ker že sodelovanje javnosti samo po sebi ni predpostavka za veljavnost uredbe, je tudi morebitna opustitev pisne navedbe razlogov za obravnavanje uredbe brez pritegnitve javnosti in nasploh opustitev seznanitve javnosti do 28. 11. 2012 brez vpliva na samo veljavnost uredbe.
Če se je pričakovanje izjalovilo, to še ne pomeni, da je bilo ravnanje Agencije protipravno.
Sodišče prve stopnje stranskega intervenienta ni bilo dolžno posebej seznanjati o nameri tožeče stranke, saj je kot njen pomočnik lahko deloval le v okvirih, ki ga je slednja postavila s svojim zahtevkom. Odločitev tožeče stranke o tem, ali bo vztrajala pri sodnem varstvu, je v odnosu do stranskega intervenienta ostala povsem v njenih rokah, ne glede na morebitno voljo stranskega intervenienta po nadaljnjem vodenju postopka.
Pri porazdelitvi preživninskega bremena je sodišče prve stopnje upoštevalo dohodke obeh staršev in sicer dobi mati 429,29 EUR denarne socialne pomoči, 240,04 EUR otroškega dodatka (ki ga je sodišče glede na premoženjsko stanje obeh staršev upoštevalo, čeprav to predstavlja izjemo) in 139,46 EUR subvencije za najemnino, kar skupaj znaša 808,75 EUR, povprečen dohodek očeta pa je 640,51 EUR ter dejstvo, da je mati poleg A. dolžna preživljati še enega otroka. Preživninsko breme staršev je glede na vse okoliščine sodišče prve stopnje pravilno porazdelilo na polovico.
Ne glede na to, kje je pritožnik 6. 12. 2018 bil, je dejstvo, da svojega izostanka niti po pritožbeni obrazložitvi ni opravičil. To je ob predhodno izkazanem vabilu utemeljevalo odreditev prisilne privedbe, ki je bila po uradnem zaznamku opravljena 22. 1. 2019.
Če je torej sodišče prve stopnje sledilo obtožbi za kaznivo dejanje, ki po državni tožilki pravno ni bilo pravilno opredeljeno, in če je prisodilo premoženjskopravni zahtevek v znesku, višjem od zneska v opisu dejanja, kar je srž pritožbene obrazložitve v zvezi z uveljavljano kršitvijo določb kazenskega postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, je ta v obeh primerih izključena. Kvečjemu sta posredi kršitev kazenskega zakona iz 4. točke 372. člena ZKP in kršitev, kot je opisana v četrtem odstavku 374. člena ZKP.
Za pravno opredelitev kaznivega dejanja tatvine po drugem odstavku 204. člena KZ-1 ne zadošča zgolj znižana vrednost ukradene stvari, kot to še izhaja iz pritožbene obrazložitve, ampak bi morale biti dodatno opisane okoliščine, po katerih bi bilo posebej razvidno, da si je obdolženi hotel stvari v takšni vrednosti prilastiti. Ker to po državni tožilki ni bilo storjeno, sodišče prve stopnje po obdolženčevem priznanju ter posledično brez zatrjevanih in dokazovanih dejstev, v navedeni smeri v obtožbo ni smelo posegati.
Po prvem odstavku 105. člena ZKP višina prisojenega premoženjskopravnega zahtevka ni pogojena z višino škode iz opisa dejanja, ampak s podatki kazenskega postopka, ki omogočajo prisojo tudi tedaj, ko je slednja v premoženjskopravnem zahtevku presežena.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev dolžnikovih dolžnosti - pravočasnost ugovora - pravočasnost predlaganega dokaza
Upnik je ugovor pravočasno vložil. Pritožničino stališče, da je sodišče pri odločanju o ugovoru omejeno izključno na dokaze, ki jih je upnik predlagal že v ugovoru in znotraj preizkusnega obdobja, in zato ne sme upoštevati dokazov, ki jih je upnik predložil kasneje, nima opore v zakonu.
Pritožnika nista ne zatrjevala, še manj dokazovala, da bi menici ne bili pristni ali da bi v zvezi z njima šlo za kakršnokoli zlorabo. Obe menici vsebujeta vse zakonsko predpisane sestavine. Kadar gre za indosirano menico, menični zavezanec zoper imetnika menice ne more uveljavljati ugovorov iz temeljnega razmerja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00022285
KZ-1 člen 86, 86/4. ZIKS-1 člen 12, 12/1, 12/4, 12/7, 12/8. ZKP člen 129, 129a.
alternativna izvršitev kazni zapora - zapor ob koncu tedna
Obsojenec je s tem, ko je v času alternativnega načina prestajanja kazni zapora užival prepovedano drogo, kršil z zavodom dogovorjene obveznosti in zlorabil takšen zaupan mu milejši režim prestajanja zaporne kazni. S tem, ko je zaužil prepovedano drogo kokain v času izvajanja t. i. vikend zapora ter ob sklenjenem dogovoru o obravnavi odvisnosti (zaradi česar mu je bil nenazadnje tudi odobren milejši rešim prestajanja kazni), več ne izkazuje tolikšne osebnostne urejenosti, da mu je mogoče zaupati, da alternativnega načina prestajanja kazni zapora ne bo več zlorabil, kar pa je eden od osnovnih pogojev za tovrstno prestajanje kazni (prvi odstavek 12. člena ZIKS-1).