ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/3, 145, 213, 214, 214/1, 231, 231-3. URS člen 15, 15/3, 33. ZPP člen 362.
postopek prisilne poravnave - načrt finančnega prestrukturiranja - predlog za začetek stečajnega postopka - aktivna legitimacija upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - ločitveni upnik - vezanost na odločbo ustavnega sodišča - kršitev ustavne pravice - pravica do zasebne lastnine - načelo sorazmernosti
Redno sodstvo je vezano na izrek, torej odločitev Ustavnega sodišča v posamični konkretni zadevi. Odločba Ustavnega sodišča, ki razveljavlja sodbo sodišča, ima lahko v svojem izreku samo enake pravne učinke kot (v izreku) razveljavljena sodna odločba. Učinkuje torej inter partes. (....) Sodiščem je Ustavno sodišče (dodala VJK) dopustilo, kljub vztrajnemu ponavljanju o precedenčni naravi in obvezujoči moči ustavnosodnih razlag Ustave tudi za sodišča (ne le za zakonodajalca, dodala VJK), da ta od obvezujoče razlage Ustave odstopijo, če za to podajo prepričljive ustavnopravne argumente.
Sodna praksa in teorija je v skladu z zakonsko ureditvijo, da potrjena prisilna poravnava na obveznost plačila terjatev, ki so bile zavarovane, ne vpliva do višine vrednosti zavarovanja. Torej se jih v celoti plača do višine zavarovanja, česar pa ni mogoče enačiti z zapadlostjo za plačilo in posledično zamudo, ki ima za posledico procesno upravičenje upnika, da predlaga stečaj.
Neizpolnitev pojasnilne dolžnosti (ali nepravilna izpolnitev te dolžnosti) postane glede odškodninske odgovornosti pomembna takrat, ko se uresniči s posegom, oziroma z zdravstveno obravnavo povezano tveganje, na katerega pacient ni bil opozorjen, pa bi moral biti, če je iz tako realiziranega tveganja nastala pravno priznana škoda. Namen pojasnilne dolžnosti je v tem, da pacient na podlagi relevantnih informacij lahko razmisli in se odloči za zdravstveno obravnavo ali ne. Neizpolnitev pojasnilne dolžnosti o tveganjih zdravstvene obravnave pa pomeni kršitev pogodbe o zdravstvenih storitvah. Za škodo, ki je v pravno relevantni vzročni zvezi s tako kršitvijo, pa odgovarja stranka, ki je kršila pogodbeno obveznost. Vzročna zveza med škodo in kršitvijo pojasnilne dolžnosti pa je vzpostavljena, če obstaja možnost, da bi pravilno izpolnjena pojasnilna dolžnost nastali zaplet in škodo preprečila.
Za pravilno izpolnitev pojasnilne dolžnosti ne zadošča ugotovljeno dejstvo, da je tožnik sam izpovedal, da je pred pričetkom fizioterapije opravil fizioterapevtski pregled, različne meritve in testiranja ter bil seznanjen z vrsto terapevtskih vaj in načinom izvajanja. Tožnik torej ni bil seznanjen z morebitnimi tveganji za nastanek izpaha desne ključnice in prav ta zaplet se je uresničil kot tveganje.
začasni skrbnik zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - skupno premoženje zakoncev - negativno dejstvo
ZD ne vsebuje meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, niti zapuščinskemu sodišču ne nalaga izvedbe dokaznega postopka za ugotovitev, čigavo pravico je šteti za manj verjetno. Katerim dedičem bo dodelilo vlogo tožnikov v pravdi, presodi zapuščinsko sodišče na podlagi podatkov spisa in skladno s pravili o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava.
Pritožnica je bila napotena na pravdo, ker je po podatkih zemljiške knjige na spornih nepremičninah kot lastnik vpisan le zapustnik, poleg tega pritožnica za časa življenja z zapustnikom te lastninske pravice ni izpodbijala. Za lastnika nepremičnine se na podlagi prvega odstavka 11. člena. SPZ šteje tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je pravica pritožnice, ki temelji na zakonski domnevi o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju, manj verjetna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - rok za podajo odpovedi - pisno opozorilo pred odpovedjo - reintegracija - prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - pritožbena obravnava
Ker so razlogi oziroma obrazložitev pisnega opozorila izhodišče in okvir materialne presoje v sodnem postopku, tožena stranka pa tožniku v pisnem opozorilu ni očitala, da naj bi bil kot vodja obrata odgovoren, da ne bo prišlo do napačnega ravnanja njegovih podrejenih, se na to v sodnem postopku ne more uspešno sklicevati.
Tožena stranka ni dokazala očitkov iz pisnih opozoril, zaradi česar ni izpolnjen pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 85. člena ZDR-1, zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - dajanje neresničnih podatkov - zloraba pravice do odpusta obveznosti - izpodbojna zakonska domneva - dokazno breme - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo in v razlogih sklepa navedlo vsa relevantna dejstva za uporabo domneve iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Glede na določbo o izpodbojnosti domneve pa pri tem dodaja, da je trditveno in dokazno breme o dejstvih, s katerimi se domneva izpodbija, na strani dolžnice, ki pa mu ni uspela zadostiti.
Stališče pritožnice, da sama ni bila dolžna zatrjevati v svojo obrambo nobenih dejstev, s katerimi bi ovrgla zakonsko domnevo o njeni nepoštenosti in nevestnosti, je zmotno.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 85, 85/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 20, 20/2, 241, 241/1.. ZGD-1 člen 32.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti - elementi kaznivega dejanja - nedovoljeno sprejemanje daril - sostorilstvo - rok za podajo odpovedi - pristojna oseba - predsednik uprave - subjektivni rok - zagovor
Za začetek 30-dnevnega subjektivnega roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je po določbi drugega odstavka 109. člena ZDR-1 bistveno, kdaj je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ugotovila pristojna oseba tožene stranke, ki je glede na prvi odstavek 20. člena ZDR-1 oziroma 32. člen ZGD-1 predsednik uprave tožene stranke ali od njega pisno pooblaščena oseba. Pri ugotavljanju, kdaj je pričel teči subjektivni rok, pa je treba upoštevati vse okoliščine obravnavanega primera in ugotoviti, kdaj je bila pristojna oseba seznanjena, da je tožnik kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja, kot tudi, da ima njegova kršitev vse znake kaznivega dejanja.
Drugi odstavek 85. člena ZDR-1 določa možnost, da lahko delodajalec delavca pisno seznani tudi po elektronski poti na njegov elektronski naslov, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Sodišče prve stopnje v zvezi s tem ni ugotavljalo bistvenih okoliščin, da bi lahko štelo, da je bila seznanitev tožnika s pisno kršitvijo in vabilom na zagovor, ki jo je tožena stranka opravila po elektronski poti spornega dne na tožnikov službeni elektronski naslov, pravilna. Tako sodišče prve stopnje v postopku ni razčistilo, kakšne obveznosti je v zvezi z uporabo elektronskega naslova tožniku nalagala tožena stranka, še zlasti glede na ugotovitev, da tožnik v času, ko mu je tožena stranka poslala elektronsko sporočilo, ni bil več na delovnem mestu oziroma je istega dne po predhodnem obvestilu pristojni osebi zaradi slabega počutja odšel domov. Nato pa je bil tožnik v bolniškem staležu.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka - očitno neopravičen razlog - prošnja za preložitev naroka - preložitev naroka zaradi zdravstvenih razlogov - nenadnost in nepredvidljivost bolezni
Po ustaljeni in enotni sodni praksi je lahko zdravstveno stanje stranke upravičen razlog za zamudo roka ali dejanja le, če je nenadno in nepredvidljivo. Tožnik tega sploh ne zatrjuje, pač pa graja ravnanje sodišča, ko ni preložilo naroka na njegovo v naprej posredovano prošnjo, češ da iz zdravstvenih razlogov ne more priti na sodišče.
Pritožbeno sodišče se strinja z materialnopravnim stališčem sodišča prve stopnje, da postopek za plačilo odškodnine zaradi neuporabe, katerega pravna podlaga je sicer podana v 72. členu ZDen, ne predstavlja denacionalizacijskega postopka oziroma denacionalizacijskega razmerja, marveč posebno odškodninsko razmerje, za katerega pa določba prvega odstavka 71. člena ZDen ne velja. Stališče tožeče stranke, da je postopek za plačilo odškodnine zaradi neuporabe oblika denacionalizacije, iz v pritožbi citiranih odločb ne izhaja.
ZASP člen 81, 81/1, 156, 156/5. ZDDV-1 člen 3, 40. OZ člen 198, 346. Tarifa Združenja SAZAS za javno priobčitev glasbenih del za izdajatelje radijskih in televizijskih programov (2007) člen 1.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - primerno nadomestilo - veljavnost tarife - običajen avtorski honorar - ddv od avtorskih pravic - neupravičena obogatitev - zastaralni rok
Obveznost obračuna davka je vezana na obdavčljivi dogodek, zato ni bistveno, ali je bila za storitev – uporabo avtorskih pravic – sklenjena pogodba ali ne.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 240, 240/1, 251, 251/1, 251/2, 252, 252/1.. ZPP člen 355, 357a, 339, 339/2, 339/2-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - zavarovalniška goljufija - objektivni rok - rok za podajo odpovedi - absolutna bistvena kršitev določb postopka - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti
Preuranjena je ugotovitev, da je tožnik s tem, ko je ponaredil zapisnike o ogledu škodnih dogodkov, predvsem pa s tem, ko je fotografijam spremenil meta podatke, izpolnil zakonske znake ponarejanja listin po prvem odstavku 252. člena KZ-1. To kaznivo dejanje stori, kdor ponaredi listino ali spremeni pravo listino, zato da bi se taka listina uporabila kot prava, ali kdor ponarejeno ali spremenjeno listino uporabi kot pravo. Za obstoj očitanega kaznivega dejanja je v tem primeru bistveno, ali je tožnik spisal zapisnike o ogledu škodnega dogodka, čeprav samega ogleda ni opravil ter ali je fotografijam priredil meta podatke tako, da so se iste fotografije pojavljale v več spisih. Ob sicer še ne dokazanem dejstvu, da je na podlagi tako ponarejenih zapisnikov s priloženimi prirejenimi fotografijami sklenil poravnave za škode, ki se niso zgodile, oziroma da je bila dejanska škoda bistveno manjša od priznane, bi bilo mogoče sklepati, da je podan tudi tožnikov naklep po storitvi tega kaznivega dejanja. Čeprav je sodišče prve stopnje opravilo presojo predstavljenih bistvenih dejstev, so ugotovitve v zvezi s tem nezadostne, zlasti pa sprejete s kršitvijo tožnikove pravice do kontradiktornega postopka. Sodišče prve stopnje tožniku ni omogočilo dokazovanje nasprotnega.
kazenski postopek - kaznivo dejanje zlorabe izvršbe - izločitev dokazov - fiduciarni račun odvetnika - podatki o prometu na transakcijskem računu - varstvo zasebnosti
Izpis prometa in stanj na fiduciarnem računu odvetnika je lahko predmet varstva zasebnosti med odvetnikom in njegovimi strankami, zato se tisti deli izpisa, ki niso dokazna podlaga za relevantna dejstva iz opisa kaznivega dejanja, izločijo iz kazenskega spisa na način kot je opredeljen v odločbi Ustavnega sodišča Up 218/14 z dne 21. 1. 2016. Ne glede na to, da je bil izpis zakonito pridobljen po določbi 156. člena ZKP.
Če je torej sodišče prve stopnje sledilo obtožbi za kaznivo dejanje, ki po državni tožilki pravno ni bilo pravilno opredeljeno, in če je prisodilo premoženjskopravni zahtevek v znesku, višjem od zneska v opisu dejanja, kar je srž pritožbene obrazložitve v zvezi z uveljavljano kršitvijo določb kazenskega postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, je ta v obeh primerih izključena. Kvečjemu sta posredi kršitev kazenskega zakona iz 4. točke 372. člena ZKP in kršitev, kot je opisana v četrtem odstavku 374. člena ZKP.
Za pravno opredelitev kaznivega dejanja tatvine po drugem odstavku 204. člena KZ-1 ne zadošča zgolj znižana vrednost ukradene stvari, kot to še izhaja iz pritožbene obrazložitve, ampak bi morale biti dodatno opisane okoliščine, po katerih bi bilo posebej razvidno, da si je obdolženi hotel stvari v takšni vrednosti prilastiti. Ker to po državni tožilki ni bilo storjeno, sodišče prve stopnje po obdolženčevem priznanju ter posledično brez zatrjevanih in dokazovanih dejstev, v navedeni smeri v obtožbo ni smelo posegati.
Po prvem odstavku 105. člena ZKP višina prisojenega premoženjskopravnega zahtevka ni pogojena z višino škode iz opisa dejanja, ampak s podatki kazenskega postopka, ki omogočajo prisojo tudi tedaj, ko je slednja v premoženjskopravnem zahtevku presežena.
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 3. ZPP člen 18.
starševska odgovornost - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - mednarodna pristojnost
Glede na nesporne ugotovitve, da je tožnik slovenski državljan, prav tako ima slovensko državljanstvo toženka in njun ml. sin, vsi imajo tudi stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, medtem ko je njihovo dejansko prebivališče v Nemčiji oziroma za tožnika sedaj v Švici, 3. člen Uredbe določa več sodnih pristojnosti, med katerimi ni hierarhije.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00022267
ZKP člen 383, 383/1. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 160, 161.
razžalitev - javna oseba - funkcije župana - obrekovanje - žaljiva obdolžitev - oprostilna sodba - opisano dejanje nima znakov kaznivega dejanja
Dejanje na škodo zasebnega tožilca, kot je opisano v obtožbi, nima zakonskih znakov kaznivega dejanja razžalitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 158. člena KZ-1.
V konkretnem primeru zgolj s "klasično" paulijansko tožbo, kjer je krog pasivno legitimiranih strank omejen na tretjo osebo, s katero je bilo ali v čigar korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje dolžnika (drugi odstavek 259. člena OZ), izbrisa služnosti ni mogoče doseči.
V skladu z določbo drugega odstavka 255. člena OZ ni pomembno, ali bi vrednost premoženja iz izpodbijanega posla omogočila celotno poplačilo upnikove terjatve, temveč gre za to, da dolžniku zaradi tega posla ni preostalo nobeno drugo premoženje, s katerim bi lahko (v celoti) poplačal svoje obveznosti. Smisel navedene zakonske ureditve je torej v tem, da o oškodovanju upnikov ni mogoče govoriti, če bi dolžnik kljub izpodbijanemu poslu še vedno lahko (v celoti) izpolnil svoje obveznosti.
Obveznost tretjega toženca kot solidarnega dolžnika je samostojna, zato so pri presoji objektivnih pogojev izpodbijanja pomembne zgolj okoliščine iz pravnega razmerja med njim in upnico. Upnica terjatve z več solidarnimi dolžniki namreč ni zavezana, da se pred izpodbijanjem pravnih dejanj enega od njih poskuša najprej poplačati od vseh ostalih.
Pritožnik zmotno meni, da sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage za odločitev, da obdolženega R. K. pošlje na opazovanje v ustrezen zdravstveni zavod – Univerzitetni klinični center, Oddelek za psihiatrijo, Enoto za forenzično psihiatrijo .... Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu pravilno oprlo na določbo drugega odstavka 265. člena ZKP, ki jo nenazadnje zagovornik tudi v pritožbi dosledno povzema.
URS člen 26, 26/1. Poslovnik Vlade Republike Slovenije (2001) člen 9, 9/2, 9/6, 9/7, 11a, 11a/1, 11a/2. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (2009) člen 1. Uredba o spremembah Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (2012) člen 1.
Ker že sodelovanje javnosti samo po sebi ni predpostavka za veljavnost uredbe, je tudi morebitna opustitev pisne navedbe razlogov za obravnavanje uredbe brez pritegnitve javnosti in nasploh opustitev seznanitve javnosti do 28. 11. 2012 brez vpliva na samo veljavnost uredbe.
Če se je pričakovanje izjalovilo, to še ne pomeni, da je bilo ravnanje Agencije protipravno.
Ne glede na to, kje je pritožnik 6. 12. 2018 bil, je dejstvo, da svojega izostanka niti po pritožbeni obrazložitvi ni opravičil. To je ob predhodno izkazanem vabilu utemeljevalo odreditev prisilne privedbe, ki je bila po uradnem zaznamku opravljena 22. 1. 2019.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev dolžnikovih dolžnosti - pravočasnost ugovora - pravočasnost predlaganega dokaza
Upnik je ugovor pravočasno vložil. Pritožničino stališče, da je sodišče pri odločanju o ugovoru omejeno izključno na dokaze, ki jih je upnik predlagal že v ugovoru in znotraj preizkusnega obdobja, in zato ne sme upoštevati dokazov, ki jih je upnik predložil kasneje, nima opore v zakonu.