CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00023124
OZ člen 82, 82/2, 104, 104/1, 104/2, 104/3, 116, 247, 247/1, 247/3. ZPP člen 8.
prestop športnika v drug klub - pogodba - podjemna pogodba - predčasna prekinitev pogodbe - sporazum o predčasni prekinitvi pogodbe - odškodnina zaradi predčasne prekinitve pogodbe - izpolnitev pogodbe - kršitev pogodbe - rok plačila kot bistvena sestavina pogodbe - pravočasna izpolnitev pogodbe - rok izpolnitve obveznosti - zamuda z izpolnitvijo - odpoved pogodbe - razveza pogodbe - ohranitev pogodbe v veljavi - dodaten rok za izpolnitev - posledice neizpolnitve obveznosti - razlaga pogodb - razlaga spornih določil pogodbe - skupni namen pogodbenih strank - pogodbena kazen
Četudi je morda v svetu košarke običajno, da se igralec v primeru, ko prekine pogodbo in dobi izpisnico, ne vrne več v stari klub ter dobi odškodnino zaradi predčasne prekinitve pogodbe, ki se v primeru njenega nepravočasnega plačila zviša (kar trdi tožnik), je odločilno, kaj sta se stranki v konkretnem primeru dogovorili, saj ni nujno, da sta sledili ustaljeni praksi urejanja razmerji. V konkretnem primeru sicer zapisan dogovor pravdnih strank ni jasen, vendar pa ker s strani tožnika zatrjevani skupni namen zelo odstopa od jezikovne razlage Sporazuma, bi moral biti tak namen nedvomno izražen drugi pogodbeni stranki pred sklenitvijo pogodbe.
Posebna narava garantirane pogodbe je zlasti v tem, da jo lahko klub odpove le iz krivdnega razloga. V konkretnem primeru do neutemeljene odpovedi Pogodbe s strani kluba ni prišlo, pa čeprav je on dal pobudo za prekinitev Pogodbe, temveč je prišlo do sporazumne prekinitve Pogodbe. S Sporazumom pa sta pravdni stranki uredili tudi pravne posledice prekinitve. Sankcije (odškodninske narave), ki veljajo v primeru neutemeljenega odstopa od garantirane pogodbe, zato v tem primeru ne pridejo v poštev.
določno in konkretno opredeljen tožbeni zahtevek - odškodninski zahtevek
Tožnik je s tožbo uveljavljal odškodnino zoper dve toženki, tožbeni zahtevek, da se naj ugodi tožbi v višini 15.000,00 EUR do celote (ki ga kljub pozivu ni popravil oziroma dopolnil), ne predstavlja tako določno opredeljenega tožbenega zahtevka zoper toženki, da bi bila tožnikova tožba sposobna za obravnavo.
Strošek sestave odškodninskega zahtevka je strošek pravdnega postopka, ki je nastal zaradi pravde. Nagrada za strošek izdelave predpravnega odškodninskega zahtevka ni vsebovana v nagradi za postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00024262
ZPP člen 8, 338, 338/1, 338/1-2, 353. OZ člen 666.
prevozna pogodba - prevozne storitve - plačilo za prevoz - dobavnica - datum oprave storitve - izdaja računa - končni račun - dokazna ocena - pomen dokazov - zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je v skladu s prosto dokazno oceno lahko upoštevalo in ocenilo katerekoli dokaze tožeče stranke.
Nepomembno je, katerim dokazom daje subjektivno vrednost tožena stranka, oz. katere ona šteje za relevantne, pač pa je pomembna njihova objektivna dokazna teža.
začasni skrbnik zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - skupno premoženje zakoncev - negativno dejstvo
ZD ne vsebuje meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, niti zapuščinskemu sodišču ne nalaga izvedbe dokaznega postopka za ugotovitev, čigavo pravico je šteti za manj verjetno. Katerim dedičem bo dodelilo vlogo tožnikov v pravdi, presodi zapuščinsko sodišče na podlagi podatkov spisa in skladno s pravili o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava.
Pritožnica je bila napotena na pravdo, ker je po podatkih zemljiške knjige na spornih nepremičninah kot lastnik vpisan le zapustnik, poleg tega pritožnica za časa življenja z zapustnikom te lastninske pravice ni izpodbijala. Za lastnika nepremičnine se na podlagi prvega odstavka 11. člena. SPZ šteje tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je pravica pritožnice, ki temelji na zakonski domnevi o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju, manj verjetna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00023536
ZPP člen 156.
stroški postopka - stroški postopka, nastali po krivdi ali naključju - sodba na podlagi pripoznave - terjatev v izvršilnem postopku - postopek stečaja zapuščine - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku
Glede na potek dogodkov je mogoče ugotoviti, da gre v tem primeru za situacijo 156. člena ZPP, ko so stroški pravdnih strank pred sodiščem prve in druge stopnje nastali po naključju, ki se je vsaki od njiju primerilo. Glede na navedeno pritožbeno sodišče meni, da je pravilna odločitev takšna, da vsaka stranka nosi svoje stroške na prvi in drugi stopnji.
motenje posesti - varstvo med več posestniki - obstoj posesti - izguba posesti - protipravnost motilnega dejanja - ekonomski interes - nadaljevano motilno dejanje - ponavljajoče se motilno dejanje - načelo proste presoje dokazov
Naše procesno pravo temelji na načelu proste presoje dokazov, kar pomeni, da ni moč nobenemu dokazu vnaprej podeliti ekskluzivnega pomena ali pa mu (na drugi strani) odvzeti (dokazno) vrednost.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00024089
OZ člen 174, 174/2. ZOZP člen 18, 18/1. ZPP člen 214, 214/2. ZPIZ-2 člen 190a, 193, 193/1, 193/2.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obvezno avtomobilsko zavarovanje - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - invalidska pokojnina - aktivna legitimacija - škoda, povzročena s prometno nesrečo - bodoča škoda - pravna dejstva nastala pred uveljavitvijo zakona - retroaktivna uporaba predpisa - prepoved retroaktivnosti - finančni interes - jasna določba - uporaba določil zakona
Po splošnih načelih civilnega prava se uporablja materialno pravo, kakršno je veljalo v času nastanka pravnega razmerja. Za presojo, kdaj je neko pravno razmerje nastalo, je pomembno, kdaj so nastala pravna dejstva, ki so določena kot predpostavka za nastanek tega razmerja. Ker vprašanje nastanka pravnega razmerja v ZPIZ-2 ni posebej urejeno, se po določbi prvega odstavka 193. člena ZPIZ-2 pri ugotavljanju pravice do povrnitve škode (povzročene tožeči stranki) uporabljajo določbe Obligacijskega zakonika. Do škodnega dogodka je prišlo v letu 2012, škoda pa je bila znana najkasneje ob izdaji odločbe o končni odmeri invalidske pokojnine dne 10. 6. 2014 (kot bodoča škoda v smislu drugega odstavka 174. člena OZ). Res so bila izplačila, ki so predmet tožbenega zahtevka, izvedena v letu 2016, vendar to na zaključek, da so vsa pravna dejstva, ki so določena kot predpostavka odškodninskega razmerja, nastala že pred 1. 1. 2016, ne vpliva. Ker je zadevno pravno razmerje nastalo pred 1. 1. 2016, se zanj ne uporabljata z novelo B dodani 190.a člen in spremenjeni drugi odstavek 193. člen ZPIZ-2, tako da tožeča stranka ni upravičena zahtevati povrnitve vtoževane škode iz naslova izplačane invalidske pokojnine od tožene stranke.
Iz pojasnila v Predlogu je mogoče sklepati, da se določili dodanega 190.a člena in spremenjenega drugega odstavka 193. člena ZPIZ-2 uporabljata le za škodne dogodke, ki so nastali po njuni uveljavitvi 1. 1. 2016, saj je predvideno, da se finančni interesi zavarovalnic upoštevajo pri določitvi zavarovalne vsote in možnosti, da se specifični riziko škode iz prometnih nesreč preko ustrezno izračunanih premij prenese na vse imetnike motornih vozil. Po naravi stvari pa pri že sklenjenih zavarovalnih pogodbah za zavarovanje avtomobilske odgovornosti prilagoditev zavarovalnih premij za več let nazaj ni mogoča.
Po določbi prvega odstavka 18. člena ZOZP so z zavarovanjem obvezne avtomobilske odgovornosti kriti tudi odškodninski zahtevki zavodov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar šele po poplačilu odškodninskih zahtevkov ostalih oškodovancev in do višine zavarovalne vsote. Določba je jasna in ne potrebuje razlage, jasen je tudi njen namen, in sicer preprečiti, da bi bila v primeru izčrpanja zavarovalne vsote tožeča stranka kot posredni oškodovanec poplačana, neposredni oškodovanci pa bi ostali brez odškodnine. Ker je po prvem odstavku 18. člena ZOZP tožeča stranka upravičena do poplačila iz zavarovanja obvezne avtomobilske odgovornosti šele po poplačilu odškodninskih zahtevkov neposrednih oškodovancev, tožeča stranka pa ni konkretizirano in obrazloženo prerekala navedb tožene stranke, da oseba, ki je bila poškodovana v konkretni prometni nesreči, še ni bila poplačana, tožničin tožbeni zahtevek iz tega razloga materialnopravno ni utemeljen (in ne zaradi nezapadlosti zahtevka). V konkretnem primeru torej niso podani vsi dejanski elementi za uporabo določbe prvega odstavka 18. člena ZOZP.
sklep o prenosu terjatve - pritožba dolžnikovega dolžnika
Sklep o prenosu terjatve bodisi v izterjavo bodisi namesto plačila ima učinek samo med strankama, ne pa tudi do dolžnikovega dolžnika, za katerega velja v prisilni cesiji po ZIZ ravno tako načelo nevtralnosti položaja iz 421. člena Obligacijskega zakonika. Zato dolžnikov dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o prenosu terjatve.
tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - vrnitveni zahtevek - reivindikacijska tožba - posest nepremičnine - pasivna legitimacija - negatorna tožba - zaščita pred vznemirjanjem
Za uspeh v postopku po 92. členu SPZ bi morala tožnica dokazati, da ima na nepremičninah lastninsko pravico, kar v obravnavani zadevi ni sporno, hkrati pa, da so te v dejanski oblasti toženca. Glede na časovne meje pravnomočnosti, ki jih opredeljuje zaključek glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, je ta trenutek odločilen tudi za ugotavljanje posesti toženca in s tem njegovo pasivno legitimacijo za reivindikacijsko tožbo.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 240, 240/1, 251, 251/1, 251/2, 252, 252/1.. ZPP člen 355, 357a, 339, 339/2, 339/2-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - zavarovalniška goljufija - objektivni rok - rok za podajo odpovedi - absolutna bistvena kršitev določb postopka - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti
Preuranjena je ugotovitev, da je tožnik s tem, ko je ponaredil zapisnike o ogledu škodnih dogodkov, predvsem pa s tem, ko je fotografijam spremenil meta podatke, izpolnil zakonske znake ponarejanja listin po prvem odstavku 252. člena KZ-1. To kaznivo dejanje stori, kdor ponaredi listino ali spremeni pravo listino, zato da bi se taka listina uporabila kot prava, ali kdor ponarejeno ali spremenjeno listino uporabi kot pravo. Za obstoj očitanega kaznivega dejanja je v tem primeru bistveno, ali je tožnik spisal zapisnike o ogledu škodnega dogodka, čeprav samega ogleda ni opravil ter ali je fotografijam priredil meta podatke tako, da so se iste fotografije pojavljale v več spisih. Ob sicer še ne dokazanem dejstvu, da je na podlagi tako ponarejenih zapisnikov s priloženimi prirejenimi fotografijami sklenil poravnave za škode, ki se niso zgodile, oziroma da je bila dejanska škoda bistveno manjša od priznane, bi bilo mogoče sklepati, da je podan tudi tožnikov naklep po storitvi tega kaznivega dejanja. Čeprav je sodišče prve stopnje opravilo presojo predstavljenih bistvenih dejstev, so ugotovitve v zvezi s tem nezadostne, zlasti pa sprejete s kršitvijo tožnikove pravice do kontradiktornega postopka. Sodišče prve stopnje tožniku ni omogočilo dokazovanje nasprotnega.
Utrjeno stališče sodne prakse v tožbah zaradi nedopustnosti izvršbe, ki se mu pridružuje tudi višje sodišče v predmetni zadevi, je, da gre za dejanski stan, ki se v bistvenih lastnostih ujema z izpolnitvijo zahtevka, tudi v primeru ravnanj tožene stranke v izvršilnem postopku, ki imajo za posledico dosego cilja, ki ga je tožeča stranka zasledovala s tožbenim zahtevkom zaradi nedopustnosti izvršbe.
Tožena stranka se ne more razbremeniti plačila stroškov postopka s pojasnilom, da je bil izvršilni postopek ustavljen zaradi plačila dolga dolžnika in ne iz razloga, ker bi priznala lastništvo tožeče stranke. Bistveno je, da je z njenim umikom predloga za izvršbo tožeča stranka dosegla cilj, ki ga je zasledovala s tožbo, to pa je nedopustnost izvršbe.
Na pravilnost izpodbijane odločitve prav tako ne vpliva okoliščina, da je bila tožba vročena toženi stranki šele skupaj s sklepom o ustavitvi pravdnega postopka. Tožena stranka je namreč s svojim nasprotovanjem ugovoru tretjega, ki ga je v izvršilnem postopku vložila tožeča stranka, tožeči stranki dala povod za tožbo.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Ni res, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je prvo pripravljalno vlogo toženke štelo kot nepotrebno za pravdo. Iz podatkov v spisu izhaja, da je toženka v odgovoru na tožbo tožbo prerekala po temelju in višini. Ne da bi tožnik karkoli odreagiral na navedbe v odgovoru na tožbo, je toženka vložila vlogo in v njej podrobneje utemeljevala svoje trditve iz odgovora na tožbo z navajanjem spornega števila ur v posameznem referenčnem obdobju, kompenzacijo ur in plačilo nekompenziranih ur. Vse to pa bi toženka lahko navedla že v odgovoru na tožbo. Zato sodišče prve stopnje toženki stroška za to vlogo utemeljeno ni priznalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSC00022576
Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 3, 4, 4/3. ZMZPP člen 8, 20. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 8. OZ člen 349.
materialno procesno vodstvo - uporaba materialnega prava - uporaba mednarodne konvencije - ugovor zastaranja
Sodišče prve stopnje pravdni stranki v okviru materialnega procesnega vodstva ni seznanilo o svoji odločitvi, da bo sporno razmerje presojalo po Dunajski konvenciji oziroma po Konvenciji o zastaranju terjatev na področju mednarodnega nakupa in prodaje blaga. To bi tudi po mnenju pritožbenega sodišča moralo narediti, ker je tožeča stranka vztrajala, da je sporno razmerje potrebno presojati po madžarskem pravu, tožena stranka pa po slovenskem pravu. Pravdnima strankama tako ni omogočilo, da se izjasnita v zvezi s stališčem sodišča glede uporabe materialnega prava, hkrati pa v izpodbijani sodbi ni obrazložilo, zakaj šteje kot nepomembne navedbe tožene stranke v zvezi s svojim stališčem, da se mora sporno razmerje presojati po slovenskem pravu.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da imata pravdni stranki sedež v državah članicah Evropske Unije in v tem primeru se sporno razmerje presoja pa določbah Uredbe (ES) št. 593/2008 z dne 17. 6. 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I). Po določbi 1.člena Uredbe Rim I se ta uporablja za pogodbena obligacijska razmerja v civilnih in gospodarskih zadevah v primerih, ko pride do kolizije med zakoni več držav.
Sodišče prve stopnje bo moralo glede na zatrjevanje strank šele ugotoviti, katero materialno pravo je glede na Uredbo Rim I uporabiti za presojo spornega razmerja in pri tem ne prezreti, da stranki lahko uporabo Konvencij izključita tudi s konkludentnimi ravnanji, če bo ugotovilo, da bi za presojo spornega razmerja sicer moralo uporabiti Konvenciji. Tako bo moralo ugotavljati voljo pogodbenih strank tudi glede uporabe obeh Konvencij
Ker sta starša v vtoževanem obdobju časovno izenačeno izvrševala podaljšano roditeljsko pravico ter poskrbela za potrebe tožnice, ko je bila pri enem oziroma pri drugem, je primerna višina preživninske obveznosti, ki znaša polovico zneska ugotovljenih (nepokritih) potreb otroka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00023017
OZ člen 179, 299, 299/2, 378. ZOdv člen 17.
odmera pravične odškodnine - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - poškodba kolena - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - strah - tek zakonskih zamudnih obresti - zamudne obresti od nepremoženjske škode - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti - plačilo storitev brezplačne pravne pomoči - odmera odvetniških stroškov
Odmera pravične denarne odškodnine za zvin desnega kolena s posledičnim raztrganjem ene tretjine lateralnega miniskusa.
Zapadlost terjatve in zamuda namreč nista identična pravna pojma. Zapadlost terjatve je upravičenje zahtevati izpolnitev obveznosti. Pri odškodninskih terjatvah nastane z dnem nastanka škode (165. člen OZ). Zamudne obresti pa ne gredo od zapadlosti zahtevka, temveč od nastanka zamude. Po 378. členu OZ namreč zamudne obresti dolguje dolžnik, ki je v zamudi. V zamudo tožnik pride, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev (prvi odstavek 299. člena OZ). Ta pa je pri odškodninskih terjatvah vezana na poziv upnika dolžniku, naj mu povrne škodo (drugi odstavek 299. člena OZ).
Odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki mu pripada po Zakonu o odvetništvu.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 85, 85/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 20, 20/2, 241, 241/1.. ZGD-1 člen 32.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti - elementi kaznivega dejanja - nedovoljeno sprejemanje daril - sostorilstvo - rok za podajo odpovedi - pristojna oseba - predsednik uprave - subjektivni rok - zagovor
Za začetek 30-dnevnega subjektivnega roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je po določbi drugega odstavka 109. člena ZDR-1 bistveno, kdaj je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ugotovila pristojna oseba tožene stranke, ki je glede na prvi odstavek 20. člena ZDR-1 oziroma 32. člen ZGD-1 predsednik uprave tožene stranke ali od njega pisno pooblaščena oseba. Pri ugotavljanju, kdaj je pričel teči subjektivni rok, pa je treba upoštevati vse okoliščine obravnavanega primera in ugotoviti, kdaj je bila pristojna oseba seznanjena, da je tožnik kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja, kot tudi, da ima njegova kršitev vse znake kaznivega dejanja.
Drugi odstavek 85. člena ZDR-1 določa možnost, da lahko delodajalec delavca pisno seznani tudi po elektronski poti na njegov elektronski naslov, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Sodišče prve stopnje v zvezi s tem ni ugotavljalo bistvenih okoliščin, da bi lahko štelo, da je bila seznanitev tožnika s pisno kršitvijo in vabilom na zagovor, ki jo je tožena stranka opravila po elektronski poti spornega dne na tožnikov službeni elektronski naslov, pravilna. Tako sodišče prve stopnje v postopku ni razčistilo, kakšne obveznosti je v zvezi z uporabo elektronskega naslova tožniku nalagala tožena stranka, še zlasti glede na ugotovitev, da tožnik v času, ko mu je tožena stranka poslala elektronsko sporočilo, ni bil več na delovnem mestu oziroma je istega dne po predhodnem obvestilu pristojni osebi zaradi slabega počutja odšel domov. Nato pa je bil tožnik v bolniškem staležu.
Pritožnik ne izpodbija ugotovitve, da takse za pritožbo ni plačal, in sicer ne ob vložitvi pritožbe, ne v roku 15-tih dni po prejemu sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo njegov ugovor zoper plačilni nalog.