odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - vezanost sodišča na kazensko obsodilno sodbo - primarni strah - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - posttravmatska stresna motnja - porušeno duševno ravnovesje
Intenzivnost primarnega strahu tožnice zaradi izrečene grožnje je bila v obravnavanem primeru večja zaradi predhodnega ravnanja toženca proti drugemu, saj tožnica ni bila prepričana, da toženec izrečene grožnje ne bo uresničil. To pa ne pomeni, da je tožnici nastala škoda v posledici toženčevega ravnanja proti drugemu.
OZ člen 82, 82/1, 1019, 1019/1, 1019/3, 1019/4, 1025.
kreditna pogodba - solidarno poroštvo - razlaga pogodb - razlaga spornih pogodbenih določil - in claris non fit interpretatio - uporaba pogodbenih določil, kot se glasijo - zmotna uporaba materialnega prava - korporativna garancija
Garancija predstavlja samostojno obligacijsko zavezo tožene stranke tožeči, da bo sama in skupaj s kreditojemalcem odgovorna za vse obveznosti v zvezi z zadevnim kreditom, zato ni nobenega razloga, da tožena stranka v njej ne bi mogla določiti daljšega časa veljavnosti te svoje zaveze, kot je bil predviden v aneksu (katerega stranka toženka niti ni bila). Prav tako je določilo 8. točke omenjene garancije jasno in nedvoumno - ostaja veljavna vse do datuma, do katerega bodo vse terjatve kreditodajalca na podlagi temeljne obveznosti poravnane v celoti, zato se uporablja tako, kot se glasi in izvajanje dokaznega postopka v tej smeri ni bilo potrebno (in claris non fit interpretatio, prvi odstavek 82. člena OZ). Povsem jasne in nedvoumne pa so tudi ostale določbe garancije, še zlasti 1., 2. in 5. točke, iz katerih nedvomno izhaja solidarno poroštvo tožene stranke za obveznosti kreditojemalca po zadevni kreditni pogodbi in aneksu.
Ker gre za solidarno poroštvo, se tožena stranka tudi neutemeljeno sklicuje na določbo prvega odstavka 1019. člena OZ, po kateri bi morala tožeča stranka zadevni dolg najprej terjati od kreditojemalca. Odgovornost solidarnega poroka je namreč primarna; porok in plačnik nima ugovora vrstnega reda - ob dospelosti lahko upnik terja izpolnitev obveznosti od glavnega dolžnika ali od poroka ali od obeh (tretji odstavek 1019. člena OZ). Enako neutemeljeno pa se tožena stranka sklicuje tudi na določbo 1025. člena OZ. Res je, da mora upnik po 1025. členu OZ obvestiti poroka, če dolžnik ne izpolni pravočasno svoje obveznosti, vendar ima opustitev te dolžnosti za posledico le odškodninsko odgovornost upnika. Nobenega vpliva pa nima na obstoj in obseg porokove obveznosti. Potemtakem je zato brez pomena toženkino vztrajanje, da naj ne bi prejela nobenega tožničinega obvestila o tem, da kreditojemalec ni izpolnil svoje obveznosti.
Ker sta starša v vtoževanem obdobju časovno izenačeno izvrševala podaljšano roditeljsko pravico ter poskrbela za potrebe tožnice, ko je bila pri enem oziroma pri drugem, je primerna višina preživninske obveznosti, ki znaša polovico zneska ugotovljenih (nepokritih) potreb otroka.
ZPP člen 324, 367, 373, 373/1, 373/2. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3.
zavrženje revizije - uporaba pravil postopka - novela ZPP-E - ZPP - trenutek izdaje odločbe - predlog in sklep o dopustitvi revizije kot priloga revizije
Z prehodno določbo (tretji odstavek 125. člena ZPP-E) je zakonodajalec jasno določil, da je za presojo o tem, katere določbe se uporabijo pred sodiščem druge stopnje in pred vrhovnim sodiščem v primeru, da se je postopek začel pred začetkom uporabe noveliranega zakona (ZPP-E), odločilen trenutek izdaje sodbe.
Po določbi prvega odstavka 367. člena ZPP lahko stranke zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vložijo revizijo v 15 dneh po vročitvi sklepa vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije. Reviziji morata biti priložena predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije. Tožnik reviziji ni priložil niti predloga za dopustitev revizije niti sklepa o dopustitvi revizije, ni torej izkazal, da bi bila revizija dopuščena.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 85, 85/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 20, 20/2, 241, 241/1.. ZGD-1 člen 32.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti - elementi kaznivega dejanja - nedovoljeno sprejemanje daril - sostorilstvo - rok za podajo odpovedi - pristojna oseba - predsednik uprave - subjektivni rok - zagovor
Za začetek 30-dnevnega subjektivnega roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je po določbi drugega odstavka 109. člena ZDR-1 bistveno, kdaj je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ugotovila pristojna oseba tožene stranke, ki je glede na prvi odstavek 20. člena ZDR-1 oziroma 32. člen ZGD-1 predsednik uprave tožene stranke ali od njega pisno pooblaščena oseba. Pri ugotavljanju, kdaj je pričel teči subjektivni rok, pa je treba upoštevati vse okoliščine obravnavanega primera in ugotoviti, kdaj je bila pristojna oseba seznanjena, da je tožnik kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja, kot tudi, da ima njegova kršitev vse znake kaznivega dejanja.
Drugi odstavek 85. člena ZDR-1 določa možnost, da lahko delodajalec delavca pisno seznani tudi po elektronski poti na njegov elektronski naslov, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Sodišče prve stopnje v zvezi s tem ni ugotavljalo bistvenih okoliščin, da bi lahko štelo, da je bila seznanitev tožnika s pisno kršitvijo in vabilom na zagovor, ki jo je tožena stranka opravila po elektronski poti spornega dne na tožnikov službeni elektronski naslov, pravilna. Tako sodišče prve stopnje v postopku ni razčistilo, kakšne obveznosti je v zvezi z uporabo elektronskega naslova tožniku nalagala tožena stranka, še zlasti glede na ugotovitev, da tožnik v času, ko mu je tožena stranka poslala elektronsko sporočilo, ni bil več na delovnem mestu oziroma je istega dne po predhodnem obvestilu pristojni osebi zaradi slabega počutja odšel domov. Nato pa je bil tožnik v bolniškem staležu.
začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - začasna odredba o stikih - omejitev pravice do stikov - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - poseg v pravnomočno odločbo - sprememba okoliščin po izdaji začasne odredbe - sprememba pravnomočne začasne odredbe
Ker je odločba o začasni odredbi pravnomočna, jo je mogoče spremeniti le, če bi se bistveno spremenile okoliščine, na podlagi katerih je bila izdana, oziroma če bi odpadel razlog, zaradi katerega so bili določeni stiki pod nadzorom CSD, ter hkrati ne bi obstajal drug razlog, zaradi katerega stikov brez nadzora še vedno ni mogoče izvajati.
tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - vrnitveni zahtevek - reivindikacijska tožba - posest nepremičnine - pasivna legitimacija - negatorna tožba - zaščita pred vznemirjanjem
Za uspeh v postopku po 92. členu SPZ bi morala tožnica dokazati, da ima na nepremičninah lastninsko pravico, kar v obravnavani zadevi ni sporno, hkrati pa, da so te v dejanski oblasti toženca. Glede na časovne meje pravnomočnosti, ki jih opredeljuje zaključek glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, je ta trenutek odločilen tudi za ugotavljanje posesti toženca in s tem njegovo pasivno legitimacijo za reivindikacijsko tožbo.
Pritožbeno sodišče se strinja z materialnopravnim stališčem sodišča prve stopnje, da postopek za plačilo odškodnine zaradi neuporabe, katerega pravna podlaga je sicer podana v 72. členu ZDen, ne predstavlja denacionalizacijskega postopka oziroma denacionalizacijskega razmerja, marveč posebno odškodninsko razmerje, za katerega pa določba prvega odstavka 71. člena ZDen ne velja. Stališče tožeče stranke, da je postopek za plačilo odškodnine zaradi neuporabe oblika denacionalizacije, iz v pritožbi citiranih odločb ne izhaja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00024089
OZ člen 174, 174/2. ZOZP člen 18, 18/1. ZPP člen 214, 214/2. ZPIZ-2 člen 190a, 193, 193/1, 193/2.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obvezno avtomobilsko zavarovanje - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - invalidska pokojnina - aktivna legitimacija - škoda, povzročena s prometno nesrečo - bodoča škoda - pravna dejstva nastala pred uveljavitvijo zakona - retroaktivna uporaba predpisa - prepoved retroaktivnosti - finančni interes - jasna določba - uporaba določil zakona
Po splošnih načelih civilnega prava se uporablja materialno pravo, kakršno je veljalo v času nastanka pravnega razmerja. Za presojo, kdaj je neko pravno razmerje nastalo, je pomembno, kdaj so nastala pravna dejstva, ki so določena kot predpostavka za nastanek tega razmerja. Ker vprašanje nastanka pravnega razmerja v ZPIZ-2 ni posebej urejeno, se po določbi prvega odstavka 193. člena ZPIZ-2 pri ugotavljanju pravice do povrnitve škode (povzročene tožeči stranki) uporabljajo določbe Obligacijskega zakonika. Do škodnega dogodka je prišlo v letu 2012, škoda pa je bila znana najkasneje ob izdaji odločbe o končni odmeri invalidske pokojnine dne 10. 6. 2014 (kot bodoča škoda v smislu drugega odstavka 174. člena OZ). Res so bila izplačila, ki so predmet tožbenega zahtevka, izvedena v letu 2016, vendar to na zaključek, da so vsa pravna dejstva, ki so določena kot predpostavka odškodninskega razmerja, nastala že pred 1. 1. 2016, ne vpliva. Ker je zadevno pravno razmerje nastalo pred 1. 1. 2016, se zanj ne uporabljata z novelo B dodani 190.a člen in spremenjeni drugi odstavek 193. člen ZPIZ-2, tako da tožeča stranka ni upravičena zahtevati povrnitve vtoževane škode iz naslova izplačane invalidske pokojnine od tožene stranke.
Iz pojasnila v Predlogu je mogoče sklepati, da se določili dodanega 190.a člena in spremenjenega drugega odstavka 193. člena ZPIZ-2 uporabljata le za škodne dogodke, ki so nastali po njuni uveljavitvi 1. 1. 2016, saj je predvideno, da se finančni interesi zavarovalnic upoštevajo pri določitvi zavarovalne vsote in možnosti, da se specifični riziko škode iz prometnih nesreč preko ustrezno izračunanih premij prenese na vse imetnike motornih vozil. Po naravi stvari pa pri že sklenjenih zavarovalnih pogodbah za zavarovanje avtomobilske odgovornosti prilagoditev zavarovalnih premij za več let nazaj ni mogoča.
Po določbi prvega odstavka 18. člena ZOZP so z zavarovanjem obvezne avtomobilske odgovornosti kriti tudi odškodninski zahtevki zavodov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar šele po poplačilu odškodninskih zahtevkov ostalih oškodovancev in do višine zavarovalne vsote. Določba je jasna in ne potrebuje razlage, jasen je tudi njen namen, in sicer preprečiti, da bi bila v primeru izčrpanja zavarovalne vsote tožeča stranka kot posredni oškodovanec poplačana, neposredni oškodovanci pa bi ostali brez odškodnine. Ker je po prvem odstavku 18. člena ZOZP tožeča stranka upravičena do poplačila iz zavarovanja obvezne avtomobilske odgovornosti šele po poplačilu odškodninskih zahtevkov neposrednih oškodovancev, tožeča stranka pa ni konkretizirano in obrazloženo prerekala navedb tožene stranke, da oseba, ki je bila poškodovana v konkretni prometni nesreči, še ni bila poplačana, tožničin tožbeni zahtevek iz tega razloga materialnopravno ni utemeljen (in ne zaradi nezapadlosti zahtevka). V konkretnem primeru torej niso podani vsi dejanski elementi za uporabo določbe prvega odstavka 18. člena ZOZP.
sklep o prenosu terjatve - pritožba dolžnikovega dolžnika
Sklep o prenosu terjatve bodisi v izterjavo bodisi namesto plačila ima učinek samo med strankama, ne pa tudi do dolžnikovega dolžnika, za katerega velja v prisilni cesiji po ZIZ ravno tako načelo nevtralnosti položaja iz 421. člena Obligacijskega zakonika. Zato dolžnikov dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o prenosu terjatve.
Dopolnjevanje revizije bodisi s trditvami bodisi z dokazi (čeprav "le" s prevodi že predloženih listin v tujem jeziku) po roku določenem za vložitev revizije, je prepozno in nedovoljeno dopolnjevanje.
Strošek sestave odškodninskega zahtevka je strošek pravdnega postopka, ki je nastal zaradi pravde. Nagrada za strošek izdelave predpravnega odškodninskega zahtevka ni vsebovana v nagradi za postopek.
Glede na vtoževani in plačani znesek znaša tožnikov uspeh 94 %, uspeh toženke pa 6 %. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno upoštevalo, da je tožnik tožbo umaknil takoj, ko je toženka izpolnila tožbeni zahtevek, zaradi česar je na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP toženka dolžna tožniku povrniti stroške. Pravilna je tudi ugotovitev sodišča, da je bila tožba potrebna, toda ne o celotnem vtoževanem zahtevku. Zato je potrebno poleg prvega odstavka 158. člena ZPP uporabiti tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, saj se navedeni določili ne izključujeta, ampak dopolnjujeta, pri čemer pa je pomemben tudi uspeh v pravdi.
Glede na vtoževani in plačani znesek znaša tožnikov uspeh 85 %, uspeh toženke pa 15 %. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno upoštevalo, da je tožnik tožbo umaknil takoj, ko je toženka izpolnila tožbeni zahtevek, zaradi česar je na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP toženka dolžna tožniku povrniti stroške. Pravilna je tudi ugotovitev sodišča, da je bila tožba potrebna, toda ne o celotnem vtoževanem zahtevku. Zato je potrebno poleg prvega odstavka 158. člena ZPP uporabiti tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, saj se navedeni določili ne izključujeta, ampak dopolnjujeta, pri čemer pa je pomemben tudi uspeh v pravdi.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24, 27. ZPP člen 18, 18/3, 22, 60, 63.
spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - tuja pravna oseba - podružnica tuje pravne osebe - izključna krajevna pristojnost - izbirna krajevna pristojnost - tožba za nedopustnost izvršbe - predhoden preizkus tožbe - ustalitev krajevne pristojnosti
V sporih, ki nastanejo zaradi izvršilnega postopka, je v skladu s 63. členom ZPP izključno krajevno pristojno sodišče, ki opravlja izvršbo (to je okrajno), ali sodišče, na območju katerega je sodišče, ki opravlja izvršbo (to je okrožno).
Faza predhodnega preizkusa tožbe se konča, ko sodišče uspešno vroči tožbo toženi stranki v odgovor.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00023536
ZPP člen 156.
stroški postopka - stroški postopka, nastali po krivdi ali naključju - sodba na podlagi pripoznave - terjatev v izvršilnem postopku - postopek stečaja zapuščine - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku
Glede na potek dogodkov je mogoče ugotoviti, da gre v tem primeru za situacijo 156. člena ZPP, ko so stroški pravdnih strank pred sodiščem prve in druge stopnje nastali po naključju, ki se je vsaki od njiju primerilo. Glede na navedeno pritožbeno sodišče meni, da je pravilna odločitev takšna, da vsaka stranka nosi svoje stroške na prvi in drugi stopnji.
Denarno kazen sodišče izreče v sklepu o izvršbi za primer, da dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti. Ta sklep je izvršilni naslov za izvršbo po uradni dolžnosti, ki jo začne sodišče, če dolžnik kljub zagroženi kazni ne izpolni obveznosti. Na njegovi podlagi se lahko dovoli izvršba le, če je sklep o izvršbi postal pravnomočen in če je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti. Ob danem izhodišču mora biti pred opravo izvršbe izrečene denarne kazni ugotovljeno, ali je dolžnik obveznost, k izpolnitvi katere naj bi ga silila izrečena denarna kazen, morebiti že izpolnil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00023124
OZ člen 82, 82/2, 104, 104/1, 104/2, 104/3, 116, 247, 247/1, 247/3. ZPP člen 8.
prestop športnika v drug klub - pogodba - podjemna pogodba - predčasna prekinitev pogodbe - sporazum o predčasni prekinitvi pogodbe - odškodnina zaradi predčasne prekinitve pogodbe - izpolnitev pogodbe - kršitev pogodbe - rok plačila kot bistvena sestavina pogodbe - pravočasna izpolnitev pogodbe - rok izpolnitve obveznosti - zamuda z izpolnitvijo - odpoved pogodbe - razveza pogodbe - ohranitev pogodbe v veljavi - dodaten rok za izpolnitev - posledice neizpolnitve obveznosti - razlaga pogodb - razlaga spornih določil pogodbe - skupni namen pogodbenih strank - pogodbena kazen
Četudi je morda v svetu košarke običajno, da se igralec v primeru, ko prekine pogodbo in dobi izpisnico, ne vrne več v stari klub ter dobi odškodnino zaradi predčasne prekinitve pogodbe, ki se v primeru njenega nepravočasnega plačila zviša (kar trdi tožnik), je odločilno, kaj sta se stranki v konkretnem primeru dogovorili, saj ni nujno, da sta sledili ustaljeni praksi urejanja razmerji. V konkretnem primeru sicer zapisan dogovor pravdnih strank ni jasen, vendar pa ker s strani tožnika zatrjevani skupni namen zelo odstopa od jezikovne razlage Sporazuma, bi moral biti tak namen nedvomno izražen drugi pogodbeni stranki pred sklenitvijo pogodbe.
Posebna narava garantirane pogodbe je zlasti v tem, da jo lahko klub odpove le iz krivdnega razloga. V konkretnem primeru do neutemeljene odpovedi Pogodbe s strani kluba ni prišlo, pa čeprav je on dal pobudo za prekinitev Pogodbe, temveč je prišlo do sporazumne prekinitve Pogodbe. S Sporazumom pa sta pravdni stranki uredili tudi pravne posledice prekinitve. Sankcije (odškodninske narave), ki veljajo v primeru neutemeljenega odstopa od garantirane pogodbe, zato v tem primeru ne pridejo v poštev.
Utrjeno stališče sodne prakse v tožbah zaradi nedopustnosti izvršbe, ki se mu pridružuje tudi višje sodišče v predmetni zadevi, je, da gre za dejanski stan, ki se v bistvenih lastnostih ujema z izpolnitvijo zahtevka, tudi v primeru ravnanj tožene stranke v izvršilnem postopku, ki imajo za posledico dosego cilja, ki ga je tožeča stranka zasledovala s tožbenim zahtevkom zaradi nedopustnosti izvršbe.
Tožena stranka se ne more razbremeniti plačila stroškov postopka s pojasnilom, da je bil izvršilni postopek ustavljen zaradi plačila dolga dolžnika in ne iz razloga, ker bi priznala lastništvo tožeče stranke. Bistveno je, da je z njenim umikom predloga za izvršbo tožeča stranka dosegla cilj, ki ga je zasledovala s tožbo, to pa je nedopustnost izvršbe.
Na pravilnost izpodbijane odločitve prav tako ne vpliva okoliščina, da je bila tožba vročena toženi stranki šele skupaj s sklepom o ustavitvi pravdnega postopka. Tožena stranka je namreč s svojim nasprotovanjem ugovoru tretjega, ki ga je v izvršilnem postopku vložila tožeča stranka, tožeči stranki dala povod za tožbo.
Med strankama je bila sklenjena posojilna pogodba.
Ugovor toženca, da je terjatev zastarala, je utemeljen. Za pretrganje zastaranja ne zadošča, da upnik pisno ali ustno zahteva od dolžnika, naj izpolni obveznost. Zastaranje se prekine z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev.