CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00022093
OZ člen 202, 202/1. ZPP člen 286, 337, 337/1.
poslovodstvo brez naročila - pravice poslovodje brez naročila - nujna in koristna gestija - potrebni in koristni stroški - korist - izvenpravdni pobot - procesni pobot - izjava o pobotu - pogodba o kompenzaciji - sanitarna sečnja - plačilo računov - kupnina - dokazno breme - prepozen dokazni predlog - nedovoljene pritožbene novote
Toženka (gestor) lahko skladno z določbo prvega odstavka 202. člena OZ zahteva le povračilo potrebnih in koristnih stroškov, ne pa tudi drugih v obeh spornih računih navedenih stroškov, ki jih ne moremo šteti med dela sanitarne sečnje. V tem delu je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, to je določbe OZ o poslovodstvu brez naročila, ko je presodilo, da stroški dela toženke, odvetniški stroški ter računovodski stroški niso stroški sanitarne sečnje, katere bi bila tožnica dolžna kriti na podlagi določb o nujni gestiji.
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da tudi v primeru, ko tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, ni izgubil pravice do povrnitve stroškov za tožbo glede na njen uspeh, saj ti stroški niso bili povzročeni po njegovi krivdi, toženi stranki pa mora povrniti vse stroške, ki so ji nastali po izpolnitvi zahtevka, ker ni takoj umaknil tožbe.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00024117
ZRSin člen 7.. ZDSS-1 člen 6a, 6f.. ZSPJS člen 13, 42, 42/1, 42/2.. ZKolP člen 11.. URS člen 76.. Aneks št. 3 h Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti ? tarifni del (2017) člen 1.
kolektivni delovni spor - sindikati - delavci policije - aneks h kolektivni pogodbi, ki ga ne podpišejo vsi reprezentativni sindikati
Aneks št. 3 h KPDU je od 16 podpisnikov na sindikalni strani, reprezentativnih za področje javnega sektorja, podpisalo 7 sindikatov. Med podpisniki ni bilo predlagatelja (in Sindikata B.), kar pa ne pomeni, da je bil aneks neveljavno sklenjen. Interese policistov v zvezi s to kolektivno pogodbo dejavnosti ne zastopata le predlagatelj in Sindikat B., ampak tudi drugi sindikati, ki so pridobili reprezentativnost za zaposlene v državni upravi, kamor sodijo tudi policisti.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - UZANCE
VSL00024084
OZ člen 631. ZFPPIPP člen 261. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 65.
gradbena pogodba - splošni pogoji FIDIC - plačilo za storitev gradnje - začasna situacija - potrditev situacije - pravica do plačila za delo - odstop od pogodbe - stečaj glavnega izvajalca - opravljena gradbena dela - vrednost del - neposredni zahtevki podizvajalcev do naročnika - odlog plačila - zakonsko pobotanje - uzance
Res niti toženka kot naročnica niti inženir, ki ga je imenovala, nista potrdila skladnosti cen in količin iz 39. začasne situacije, ki se nanaša na gradbena dela, katerih plačilo je predmet tega spora. Vendar ima pritožnica prav, da potrditev situacije ni pogoj za pridobitev pravice do plačila za izvršena gradbena dela. Izvajalec lahko zahteva plačilo tudi na podlagi nepotrjene situacije, le da mora v takšnem primeru (sam) dokazati, da je opravil količine del, na katere se situacija nanaša. To velja tako po Posebnih gradbenih uzancah (prim. 65. uzanco), kot po pogojih FIDIC, veljavnih med pravdnima strankama.
Tako je tudi, ko naročnik odstopi od pogodbe zaradi stečaja izvajalca, kar se je zgodilo v tej zadevi. V takem primeru mora sicer prvenstveno inženir uskladiti oziroma določiti znesek, ki ga naročnik za izvršena dela dolguje izvajalcu (ocena na datum odstopa od pogodbe, prim. podčlen 15.3 FIDIC). A izvajalec, ki se z inženirjevo oceno ne strinja (pa tudi, če inženir ocene na datum odstopa od pogodbe sploh ne izdela), od naročnika lahko zahteva višje plačilo.
Ker okoliščina, da se pogodbeni stranki nista uspeli dogovoriti o skladnosti obračuna, še ne pomeni, da izvajalec sploh ni pridobil pravice terjati izpolnitve, je za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka bistvenega pomena (tudi) odgovor na vprašanje, ali je tožnica gradbena dela, za katera zahteva plačilo od toženke, opravila ali ne.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00024089
OZ člen 174, 174/2. ZOZP člen 18, 18/1. ZPP člen 214, 214/2. ZPIZ-2 člen 190a, 193, 193/1, 193/2.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obvezno avtomobilsko zavarovanje - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - invalidska pokojnina - aktivna legitimacija - škoda, povzročena s prometno nesrečo - bodoča škoda - pravna dejstva nastala pred uveljavitvijo zakona - retroaktivna uporaba predpisa - prepoved retroaktivnosti - finančni interes - jasna določba - uporaba določil zakona
Po splošnih načelih civilnega prava se uporablja materialno pravo, kakršno je veljalo v času nastanka pravnega razmerja. Za presojo, kdaj je neko pravno razmerje nastalo, je pomembno, kdaj so nastala pravna dejstva, ki so določena kot predpostavka za nastanek tega razmerja. Ker vprašanje nastanka pravnega razmerja v ZPIZ-2 ni posebej urejeno, se po določbi prvega odstavka 193. člena ZPIZ-2 pri ugotavljanju pravice do povrnitve škode (povzročene tožeči stranki) uporabljajo določbe Obligacijskega zakonika. Do škodnega dogodka je prišlo v letu 2012, škoda pa je bila znana najkasneje ob izdaji odločbe o končni odmeri invalidske pokojnine dne 10. 6. 2014 (kot bodoča škoda v smislu drugega odstavka 174. člena OZ). Res so bila izplačila, ki so predmet tožbenega zahtevka, izvedena v letu 2016, vendar to na zaključek, da so vsa pravna dejstva, ki so določena kot predpostavka odškodninskega razmerja, nastala že pred 1. 1. 2016, ne vpliva. Ker je zadevno pravno razmerje nastalo pred 1. 1. 2016, se zanj ne uporabljata z novelo B dodani 190.a člen in spremenjeni drugi odstavek 193. člen ZPIZ-2, tako da tožeča stranka ni upravičena zahtevati povrnitve vtoževane škode iz naslova izplačane invalidske pokojnine od tožene stranke.
Iz pojasnila v Predlogu je mogoče sklepati, da se določili dodanega 190.a člena in spremenjenega drugega odstavka 193. člena ZPIZ-2 uporabljata le za škodne dogodke, ki so nastali po njuni uveljavitvi 1. 1. 2016, saj je predvideno, da se finančni interesi zavarovalnic upoštevajo pri določitvi zavarovalne vsote in možnosti, da se specifični riziko škode iz prometnih nesreč preko ustrezno izračunanih premij prenese na vse imetnike motornih vozil. Po naravi stvari pa pri že sklenjenih zavarovalnih pogodbah za zavarovanje avtomobilske odgovornosti prilagoditev zavarovalnih premij za več let nazaj ni mogoča.
Po določbi prvega odstavka 18. člena ZOZP so z zavarovanjem obvezne avtomobilske odgovornosti kriti tudi odškodninski zahtevki zavodov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar šele po poplačilu odškodninskih zahtevkov ostalih oškodovancev in do višine zavarovalne vsote. Določba je jasna in ne potrebuje razlage, jasen je tudi njen namen, in sicer preprečiti, da bi bila v primeru izčrpanja zavarovalne vsote tožeča stranka kot posredni oškodovanec poplačana, neposredni oškodovanci pa bi ostali brez odškodnine. Ker je po prvem odstavku 18. člena ZOZP tožeča stranka upravičena do poplačila iz zavarovanja obvezne avtomobilske odgovornosti šele po poplačilu odškodninskih zahtevkov neposrednih oškodovancev, tožeča stranka pa ni konkretizirano in obrazloženo prerekala navedb tožene stranke, da oseba, ki je bila poškodovana v konkretni prometni nesreči, še ni bila poplačana, tožničin tožbeni zahtevek iz tega razloga materialnopravno ni utemeljen (in ne zaradi nezapadlosti zahtevka). V konkretnem primeru torej niso podani vsi dejanski elementi za uporabo določbe prvega odstavka 18. člena ZOZP.
SPZ člen 9, 27, 27/1, 28, 43, 43/2, 269. ZTLR člen 29.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestovanja - originarna pridobitev lastninske pravice - začetek teka priposestvovalne dobe - dobra vera - domneva dobre vere - dobroverna lastniška posest - opravičljiva zmota - opravičljiva zmota o obsegu nepremičnin - priposestvovanje družbene lastnine
Primerno skrben lastnik nepremičnine (s pomočjo strokovnjaka geodetske stroke) pred gradnjo preveri, do kod segajo meje njegove parcele. Tožnici sta imeli dovolj podatkov, da bi to lahko storili. Zahteva, da se kot lastnici prepričata o poteku meje in s tem o dopustnosti gradnje, tudi po presoji pritožbenega sodišča sodi v okvir (življenjsko) razumnega pričakovanja.
Tožnici nista bili dobroverni, saj se nikoli nista prepričali, do kod segajo meje njune parcele.
smrt tožene stranke pred vložitvijo tožbe - sprememba zakona - odprava pomanjkljivosti tožbe - odpravljiva pomanjkljivost tožbe - pravdna stranka
Če sodišče ugotovi, da je stranka umrla pred vložitvijo tožbe, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, zahteva od tožeče stranke naj popravi v tožbi ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka.
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo z novelo ZPP-E spremenjenega prvega odstavka 81. člena. Zmotna uporaba določbe prvega odstavka 81. člena ZPP pa je vplivala na pravilnost odločitve, saj brez presoje, ali se da ugotovljena pomanjkljivost odpraviti in brez poziva tožeči stranki v skladu z določbo v času odločanja veljavnega prvega odstavka 81. člena ZPP, sodišče prve stopnje v petem odstavku 81. člena ZPP ni imelo podlage za zavrženje tožbe.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/2, 47/4. ZPP člen 249, 249/1.
sodni cenilec - stroški in nagrada sodnega cenilca - povečanje nagrade - zahtevnost mnenja oziroma cenitve - posebno specialistično strokovno znanje - standard obrazloženosti sklepa
Oblikovanje specifičnemu primeru prilagojenih modelov (in nato njihova aplikacija) lahko presega strokovno znanje, ki se običajno pričakuje za izdelavo cenitev.
Pritožnik ne izpodbija ugotovitve, da takse za pritožbo ni plačal, in sicer ne ob vložitvi pritožbe, ne v roku 15-tih dni po prejemu sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo njegov ugovor zoper plačilni nalog.
ločitev zapuščine od dedičevega premoženja - separatio bonorum - zapustnikov dolg - dolg zapuščine - prehod zapuščine na dediča
Zapustnikovi dolgovi so obveznosti, ki jih je zapustnik imel ob smrti. Pravila za poplačilo teh dolgov po dedičih so predpisana v III. poglavju Zakona o dedovanju. Eno od teh pravil je vsebovano v 143. členu Zakona o dedovanju, ki določa, da zapustnikovi upniki lahko v treh mesecih od uvedbe dedovanja zahtevajo, da se zapuščina loči od dedičevega premoženja.
Pogoj za ločevanje zapuščine od dedičevega premoženja je obstoj zapustnikovih dolgov. Vsebinska presoja zatrjevanih terjatev oz. dolgov privede do spoznanja, da zapustnikovi dolgovi niso niti zatrjevani niti izkazani.
preprečevanje nasilja v družini - dokazni standard - dokazni standard verjetnosti - psihično nasilje - objava sodbe
Glede na trditve predlagateljic, potrjene s priloženimi dokazi, je pravilen zaključek sodišča, da se predlagateljici zaradi objave sodbe počutita ponižani in ogroženi ter ob objavi njunih osebnih podatkov čutita duševno stisko, zato je psihično nasilje v smislu petega odstavka 3. člena ZPND podano.
ZPP člen 115, 115/2, 339, 339/2, 339/2-8, 355, 357a.. ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. Pravilnik o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem (2008) člen 1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - grožnja - zdravniško potrdilo - izostanek pravdne stranke z naroka - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Glede na to, da je tožnica štirikrat opravičila svoj izostanek po razveljavitvi prve sodbe, se zastavlja vprašanje, ali je šlo dejansko v vseh primerih za bolezen, ki je nenadna in nepredvidljiva v smislu Pravilnika o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem. Ker je tožnica podala opravičilo na predpisanem obrazu, bi moralo sodišče prve stopnje, glede na dvome o utemeljenosti takšnih opravičil, na naroku razčistiti, kdaj bo zdravstveno stanje tožnici omogočalo zaslišanje, ali pa postopati v skladu z drugim odstavkom 115. člena ZPP ter zahtevati presojo upravičenosti izdaje zdravniškega opravičila pri imenovanem zdravniku Zavoda za zdravstveno zavarovanje v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Šele potem bi bilo mogoče šteti, da tožničino zaslišanje bodisi ni mogoče, ali pa tožničino odsotnost šteti za neopravičeno in dokazni postopek zaključiti brez njenega zaslišanja. Ker ni tako postopalo, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj tožnici ni bila dana možnost sodelovati v postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00022079
ZIZ člen 15, 239, 272, 272/1. SPZ člen 66, 66/3, 107, 124, 124/1. ZPP člen 13, 13/1.
predlog za izdajo začasne odredbe - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino - predkupna pravica solastnika - solastnina - dejanska etažna lastnina - nastanek etažne lastnine - predkupna pravica etažnega lastnika - predhodno vprašanje
Po presoji pritožbenega sodišča upnica s pritožbo ne more uspeti, saj je sodišče prve stopnje kot bistveno pravilno ugotovilo, da je na poslovni stavbi na navedenem naslovu v zemljiški knjigi vknjižena solastnina, kar tudi v pritožbenem postopku ni sporno. To pa pomeni, da je poslovna stavba neetažirana. Etažna lastnina nastane na podlagi pravnega posla ali z odločbo sodišča in z vpisom v zemljiško knjigo (107. člen SPZ). Za nastanek etažne lastnine je torej odločanje pridržano posebnim organom oziroma posebnemu postopku, zato tega vprašanja ne more rešiti sodišče kot predhodnega vprašanja v sporu, s katerim bi upnica od dolžnice zahtevala sklenitev prodajne pogodbe za nakup poslovnih prostorov. V sporu med upnico in dolžnico oziroma v postopku zavarovanja drugi solastniki poslovnih prostorov v tej stavbi ne sodelujejo, zato bi bilo z odločanjem o dejanski etažni lastnini kot o predhodnem vprašanju poseženo v njihovo zakonito predkupno pravico, ne da bi imeli drugi solastniki sploh možnost sodelovati v postopku in se o zahtevku upnice izjaviti.
Ni mogoče spregledati, da je zakonita predkupna pravica urejena ne le v tretjem odstavku 66. člena SPZ, po katerem imajo drugi solastniki pri prodaji solastne nepremičnine predkupno pravico, temveč je določena tudi v 124. členu SPZ. Če ima nepremičnina dva ali več etažnih lastnikov in nima več kot pet posameznih delov, imajo pri prodaji posameznega dela v etažni lastnini drugi etažni lastniki predkupno pravico (prvi odstavek 124. člena SPZ). Tudi če bi bilo mogoče pritrditi upničinim pritožbenim navedbam o tem, da je treba solastnike v stavbi na naslovu ... šteti za etažne lastnike, bi bilo treba upoštevati navedeno določbo, po kateri imajo drugi etažni lastniki v primeru prodaje posameznega dela prav tako zakonito predkupno pravico.
Glede na vtoževani in plačani znesek znaša tožnikov uspeh 85 %, uspeh toženke pa 15 %. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno upoštevalo, da je tožnik tožbo umaknil takoj, ko je toženka izpolnila tožbeni zahtevek, zaradi česar je na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP toženka dolžna tožniku povrniti stroške. Pravilna je tudi ugotovitev sodišča, da je bila tožba potrebna, toda ne o celotnem vtoževanem zahtevku. Zato je potrebno poleg prvega odstavka 158. člena ZPP uporabiti tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, saj se navedeni določili ne izključujeta, ampak dopolnjujeta, pri čemer pa je pomemben tudi uspeh v pravdi.
zahteva za prenehanje vznemirjanj - prenehanje vznemirjanja solastnika - skupno upravljanje stvari v solastnini - razdelitev solastne nepremičnine - sodna poravnava - delitev stvari v naravi - postavitev nadstreška - soglasje solastnika - poseg v solastninsko pravico - redno upravljanje solastne stvari - posel, ki presega redno upravljanje - protipravnost vznemirjanja lastninske pravice
Izgradnja nadstreška na zunanji fasadi predstavlja posel, ki presega redno upravljanje. Gre za poseg v fasado hiše, ki spreminja zunanji videz nepremičnine. Poseg v skupni del stavbe v skladu s petim odstavkom 67. člena SPZ terja soglasje vseh solastnikov. Celo če bi se štelo, da gre za posel rednega upravljanja s solastno nepremičnino, bi moralo biti podano soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti (drugi odstavek 67. člena SPZ), v tem primeru torej obeh pravdnih strank.
Toženkina postavitev lesenega nadstreška brez soglasja drugega solastnika (tožnice) pomeni nedopusten poseg v solastninsko pravico tožnice.
Tožnica ni dolžna trpeti samovoljnega posega v skupni del, ki bi spremenil zunanji videz solastnega objekta.
Kot prostovoljni gasilec (čeprav neoperativni in uradno ne na intervenciji) bi tožnik moral poznati pravila gasilskega delovanja in bi zato lahko pričakoval, kar velja tudi za običajnega laika, da se zaradi neuporabe gasilske opreme izpostavlja veliki nevarnosti in možnosti poškodbe. Ker je ta rizik zavestno sprejel in ni sledil povelju vodje akcije, katerega nedopustnega ravnanja ni izkazal, je podan izključitveni razlog iz Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00024262
ZPP člen 8, 338, 338/1, 338/1-2, 353. OZ člen 666.
prevozna pogodba - prevozne storitve - plačilo za prevoz - dobavnica - datum oprave storitve - izdaja računa - končni račun - dokazna ocena - pomen dokazov - zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je v skladu s prosto dokazno oceno lahko upoštevalo in ocenilo katerekoli dokaze tožeče stranke.
Nepomembno je, katerim dokazom daje subjektivno vrednost tožena stranka, oz. katere ona šteje za relevantne, pač pa je pomembna njihova objektivna dokazna teža.
motenje posesti - varstvo med več posestniki - obstoj posesti - izguba posesti - protipravnost motilnega dejanja - ekonomski interes - nadaljevano motilno dejanje - ponavljajoče se motilno dejanje - načelo proste presoje dokazov
Naše procesno pravo temelji na načelu proste presoje dokazov, kar pomeni, da ni moč nobenemu dokazu vnaprej podeliti ekskluzivnega pomena ali pa mu (na drugi strani) odvzeti (dokazno) vrednost.
tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - vrnitveni zahtevek - reivindikacijska tožba - posest nepremičnine - pasivna legitimacija - negatorna tožba - zaščita pred vznemirjanjem
Za uspeh v postopku po 92. členu SPZ bi morala tožnica dokazati, da ima na nepremičninah lastninsko pravico, kar v obravnavani zadevi ni sporno, hkrati pa, da so te v dejanski oblasti toženca. Glede na časovne meje pravnomočnosti, ki jih opredeljuje zaključek glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, je ta trenutek odločilen tudi za ugotavljanje posesti toženca in s tem njegovo pasivno legitimacijo za reivindikacijsko tožbo.
Pritožbeno sodišče se strinja z materialnopravnim stališčem sodišča prve stopnje, da postopek za plačilo odškodnine zaradi neuporabe, katerega pravna podlaga je sicer podana v 72. členu ZDen, ne predstavlja denacionalizacijskega postopka oziroma denacionalizacijskega razmerja, marveč posebno odškodninsko razmerje, za katerega pa določba prvega odstavka 71. člena ZDen ne velja. Stališče tožeče stranke, da je postopek za plačilo odškodnine zaradi neuporabe oblika denacionalizacije, iz v pritožbi citiranih odločb ne izhaja.