zahteva za prenehanje vznemirjanj - prenehanje vznemirjanja solastnika - skupno upravljanje stvari v solastnini - razdelitev solastne nepremičnine - sodna poravnava - delitev stvari v naravi - postavitev nadstreška - soglasje solastnika - poseg v solastninsko pravico - redno upravljanje solastne stvari - posel, ki presega redno upravljanje - protipravnost vznemirjanja lastninske pravice
Izgradnja nadstreška na zunanji fasadi predstavlja posel, ki presega redno upravljanje. Gre za poseg v fasado hiše, ki spreminja zunanji videz nepremičnine. Poseg v skupni del stavbe v skladu s petim odstavkom 67. člena SPZ terja soglasje vseh solastnikov. Celo če bi se štelo, da gre za posel rednega upravljanja s solastno nepremičnino, bi moralo biti podano soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti (drugi odstavek 67. člena SPZ), v tem primeru torej obeh pravdnih strank.
Toženkina postavitev lesenega nadstreška brez soglasja drugega solastnika (tožnice) pomeni nedopusten poseg v solastninsko pravico tožnice.
Tožnica ni dolžna trpeti samovoljnega posega v skupni del, ki bi spremenil zunanji videz solastnega objekta.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24, 27. ZPP člen 18, 18/3, 22, 60, 63.
spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - tuja pravna oseba - podružnica tuje pravne osebe - izključna krajevna pristojnost - izbirna krajevna pristojnost - tožba za nedopustnost izvršbe - predhoden preizkus tožbe - ustalitev krajevne pristojnosti
V sporih, ki nastanejo zaradi izvršilnega postopka, je v skladu s 63. členom ZPP izključno krajevno pristojno sodišče, ki opravlja izvršbo (to je okrajno), ali sodišče, na območju katerega je sodišče, ki opravlja izvršbo (to je okrožno).
Faza predhodnega preizkusa tožbe se konča, ko sodišče uspešno vroči tožbo toženi stranki v odgovor.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - lastninska pravica - omejitev lastninske pravice - pravica do posesti
Tožnica zatrjuje, da je lastnica in posestnica poslovnega prostora in stvari v njem. Pravni naslov za njeno posest in uporabo je zatrjevana lastninska pravica. V kolikor bi bila izvršba realizirana, bi bil poslovni prostor, če so tožničine trditve resnične, v izvršbi izpraznjen njenih (in ne dolžnikovih) stvari in oseb (pri čemer dolžnik ni zgolj fizična oseba, ampak tudi zakoniti zastopnik tožnice), nato pa (po trditvah tožnice) njen prostor izročen v posest toženki. Tožničina zatrjevana lastninska pravica s tem sicer ne bi prenehala, bilo pa bi vanjo brez dvoma nedopustno poseženo. Tožnici bi bila namreč lastninska pravica z izvršbo v njenem pomembnem delu, to je pravici do posesti in uporabe omejena, pri čemer za tako omejitev izvršilni naslov ne obstaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00022079
ZIZ člen 15, 239, 272, 272/1. SPZ člen 66, 66/3, 107, 124, 124/1. ZPP člen 13, 13/1.
predlog za izdajo začasne odredbe - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino - predkupna pravica solastnika - solastnina - dejanska etažna lastnina - nastanek etažne lastnine - predkupna pravica etažnega lastnika - predhodno vprašanje
Po presoji pritožbenega sodišča upnica s pritožbo ne more uspeti, saj je sodišče prve stopnje kot bistveno pravilno ugotovilo, da je na poslovni stavbi na navedenem naslovu v zemljiški knjigi vknjižena solastnina, kar tudi v pritožbenem postopku ni sporno. To pa pomeni, da je poslovna stavba neetažirana. Etažna lastnina nastane na podlagi pravnega posla ali z odločbo sodišča in z vpisom v zemljiško knjigo (107. člen SPZ). Za nastanek etažne lastnine je torej odločanje pridržano posebnim organom oziroma posebnemu postopku, zato tega vprašanja ne more rešiti sodišče kot predhodnega vprašanja v sporu, s katerim bi upnica od dolžnice zahtevala sklenitev prodajne pogodbe za nakup poslovnih prostorov. V sporu med upnico in dolžnico oziroma v postopku zavarovanja drugi solastniki poslovnih prostorov v tej stavbi ne sodelujejo, zato bi bilo z odločanjem o dejanski etažni lastnini kot o predhodnem vprašanju poseženo v njihovo zakonito predkupno pravico, ne da bi imeli drugi solastniki sploh možnost sodelovati v postopku in se o zahtevku upnice izjaviti.
Ni mogoče spregledati, da je zakonita predkupna pravica urejena ne le v tretjem odstavku 66. člena SPZ, po katerem imajo drugi solastniki pri prodaji solastne nepremičnine predkupno pravico, temveč je določena tudi v 124. členu SPZ. Če ima nepremičnina dva ali več etažnih lastnikov in nima več kot pet posameznih delov, imajo pri prodaji posameznega dela v etažni lastnini drugi etažni lastniki predkupno pravico (prvi odstavek 124. člena SPZ). Tudi če bi bilo mogoče pritrditi upničinim pritožbenim navedbam o tem, da je treba solastnike v stavbi na naslovu ... šteti za etažne lastnike, bi bilo treba upoštevati navedeno določbo, po kateri imajo drugi etažni lastniki v primeru prodaje posameznega dela prav tako zakonito predkupno pravico.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Pritožbene navedbe so utemeljene tudi glede stroškov odvetnika, ki so povezani z njegovim prihodom iz Krškega na dva naroka za glavno obravnavo v Ljubljano. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da se kot potrebni stroški za pravdo po sodni praksi ne upoštevajo stroški prevoza pooblaščenca, ki ima sedež izven kraja sedeža sodišča in če gre za zastopanje v sorazmerno nezapleteni zadevi. Slednje ne drži, glede vprašanja stroškov, ki so povezani s prihodom odvetnika na sodišče, pa je obravnavani primer poseben zaradi posebne ureditve pristojnosti Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani ter njegovih zunanjih oddelkov. Po 12. členu ZDSS-1 je namreč Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, s sedežem v Ljubljani, pristojno za odločanje v delovnih sporih za območje sodnih okrožij Kranj, Krško, Ljubljana in Novo mesto.
smrt tožene stranke pred vložitvijo tožbe - sprememba zakona - odprava pomanjkljivosti tožbe - odpravljiva pomanjkljivost tožbe - pravdna stranka
Če sodišče ugotovi, da je stranka umrla pred vložitvijo tožbe, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, zahteva od tožeče stranke naj popravi v tožbi ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka.
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo z novelo ZPP-E spremenjenega prvega odstavka 81. člena. Zmotna uporaba določbe prvega odstavka 81. člena ZPP pa je vplivala na pravilnost odločitve, saj brez presoje, ali se da ugotovljena pomanjkljivost odpraviti in brez poziva tožeči stranki v skladu z določbo v času odločanja veljavnega prvega odstavka 81. člena ZPP, sodišče prve stopnje v petem odstavku 81. člena ZPP ni imelo podlage za zavrženje tožbe.
Uredba o napredovanju uradnikov v nazive (2008) člen 5, 5/2.. ZJU člen 73, 73/1.
imenovanje v naziv - uradnik
Pritožba neutemeljeno izpodbija stališče sodišča prve stopnje, da je po drugem odstavku 5. člena Uredbe o napredovanju uradnikov v nazive napredovanje v naziv druge stopnje izrecno pogojevano s tem, da mora uradnik zahtevano oceno doseči v nazivu iste stopnje.
negatorna tožba - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - protipravno vznemirjanje lastnika - košenje trave - poseg v lastninsko pravico - obstoj služnostne pravice - dovoljen poseg v lastninsko pravico - obseg pravice - vsebina tožbenega zahtevka in izreka
Lastnik oziroma domnevni lastnik lahko, če ga kdo tretji protipravno vznemirja, in sicer kako drugače, ne pa z odvzemom stvari, s tožbo zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje. Omenjena (negatorna) tožba zajema varstvo pred vsakršnim vznemirjanjem oziroma se z njo varuje vsakršno poseganje tretjega v lastninsko pravico drugega. Pogoj za njeno uveljavljanje ni ne nastanek škode (povrnitev le-te lahko lastnik uveljavlja v skladu z drugim odstavkom 99. člena SPZ po splošnih pravilih o povrnitvi škode), prav tako ne okoliščina, da se z očitanim dejanjem otežuje uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna (ali povzroča znatnejšo škodo).
Z odločitvijo, da se toženki prepoveduje vsakršno poseganje v lastninsko pravico, ki jo imata tožnika na omenjeni parceli, se dejansko posega v pravnomočno odločitev o ustanovitvi toženkine služnostne pravice.
Dejanja, ki predstavljajo izvrševanje ugotovljene služnosti, po svoji naravi predstavljajo dovoljen poseg v lastninsko pravico na tuji nepremičnini.
odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - vezanost sodišča na kazensko obsodilno sodbo - primarni strah - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - posttravmatska stresna motnja - porušeno duševno ravnovesje
Intenzivnost primarnega strahu tožnice zaradi izrečene grožnje je bila v obravnavanem primeru večja zaradi predhodnega ravnanja toženca proti drugemu, saj tožnica ni bila prepričana, da toženec izrečene grožnje ne bo uresničil. To pa ne pomeni, da je tožnici nastala škoda v posledici toženčevega ravnanja proti drugemu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00023536
ZPP člen 156.
stroški postopka - stroški postopka, nastali po krivdi ali naključju - sodba na podlagi pripoznave - terjatev v izvršilnem postopku - postopek stečaja zapuščine - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku
Glede na potek dogodkov je mogoče ugotoviti, da gre v tem primeru za situacijo 156. člena ZPP, ko so stroški pravdnih strank pred sodiščem prve in druge stopnje nastali po naključju, ki se je vsaki od njiju primerilo. Glede na navedeno pritožbeno sodišče meni, da je pravilna odločitev takšna, da vsaka stranka nosi svoje stroške na prvi in drugi stopnji.
motenje posesti - varstvo med več posestniki - obstoj posesti - izguba posesti - protipravnost motilnega dejanja - ekonomski interes - nadaljevano motilno dejanje - ponavljajoče se motilno dejanje - načelo proste presoje dokazov
Naše procesno pravo temelji na načelu proste presoje dokazov, kar pomeni, da ni moč nobenemu dokazu vnaprej podeliti ekskluzivnega pomena ali pa mu (na drugi strani) odvzeti (dokazno) vrednost.
Ker sta starša v vtoževanem obdobju časovno izenačeno izvrševala podaljšano roditeljsko pravico ter poskrbela za potrebe tožnice, ko je bila pri enem oziroma pri drugem, je primerna višina preživninske obveznosti, ki znaša polovico zneska ugotovljenih (nepokritih) potreb otroka.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 85, 85/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 20, 20/2, 241, 241/1.. ZGD-1 člen 32.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti - elementi kaznivega dejanja - nedovoljeno sprejemanje daril - sostorilstvo - rok za podajo odpovedi - pristojna oseba - predsednik uprave - subjektivni rok - zagovor
Za začetek 30-dnevnega subjektivnega roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je po določbi drugega odstavka 109. člena ZDR-1 bistveno, kdaj je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ugotovila pristojna oseba tožene stranke, ki je glede na prvi odstavek 20. člena ZDR-1 oziroma 32. člen ZGD-1 predsednik uprave tožene stranke ali od njega pisno pooblaščena oseba. Pri ugotavljanju, kdaj je pričel teči subjektivni rok, pa je treba upoštevati vse okoliščine obravnavanega primera in ugotoviti, kdaj je bila pristojna oseba seznanjena, da je tožnik kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja, kot tudi, da ima njegova kršitev vse znake kaznivega dejanja.
Drugi odstavek 85. člena ZDR-1 določa možnost, da lahko delodajalec delavca pisno seznani tudi po elektronski poti na njegov elektronski naslov, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Sodišče prve stopnje v zvezi s tem ni ugotavljalo bistvenih okoliščin, da bi lahko štelo, da je bila seznanitev tožnika s pisno kršitvijo in vabilom na zagovor, ki jo je tožena stranka opravila po elektronski poti spornega dne na tožnikov službeni elektronski naslov, pravilna. Tako sodišče prve stopnje v postopku ni razčistilo, kakšne obveznosti je v zvezi z uporabo elektronskega naslova tožniku nalagala tožena stranka, še zlasti glede na ugotovitev, da tožnik v času, ko mu je tožena stranka poslala elektronsko sporočilo, ni bil več na delovnem mestu oziroma je istega dne po predhodnem obvestilu pristojni osebi zaradi slabega počutja odšel domov. Nato pa je bil tožnik v bolniškem staležu.
Neizpolnitev pojasnilne dolžnosti (ali nepravilna izpolnitev te dolžnosti) postane glede odškodninske odgovornosti pomembna takrat, ko se uresniči s posegom, oziroma z zdravstveno obravnavo povezano tveganje, na katerega pacient ni bil opozorjen, pa bi moral biti, če je iz tako realiziranega tveganja nastala pravno priznana škoda. Namen pojasnilne dolžnosti je v tem, da pacient na podlagi relevantnih informacij lahko razmisli in se odloči za zdravstveno obravnavo ali ne. Neizpolnitev pojasnilne dolžnosti o tveganjih zdravstvene obravnave pa pomeni kršitev pogodbe o zdravstvenih storitvah. Za škodo, ki je v pravno relevantni vzročni zvezi s tako kršitvijo, pa odgovarja stranka, ki je kršila pogodbeno obveznost. Vzročna zveza med škodo in kršitvijo pojasnilne dolžnosti pa je vzpostavljena, če obstaja možnost, da bi pravilno izpolnjena pojasnilna dolžnost nastali zaplet in škodo preprečila.
Za pravilno izpolnitev pojasnilne dolžnosti ne zadošča ugotovljeno dejstvo, da je tožnik sam izpovedal, da je pred pričetkom fizioterapije opravil fizioterapevtski pregled, različne meritve in testiranja ter bil seznanjen z vrsto terapevtskih vaj in načinom izvajanja. Tožnik torej ni bil seznanjen z morebitnimi tveganji za nastanek izpaha desne ključnice in prav ta zaplet se je uresničil kot tveganje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00024089
OZ člen 174, 174/2. ZOZP člen 18, 18/1. ZPP člen 214, 214/2. ZPIZ-2 člen 190a, 193, 193/1, 193/2.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obvezno avtomobilsko zavarovanje - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - invalidska pokojnina - aktivna legitimacija - škoda, povzročena s prometno nesrečo - bodoča škoda - pravna dejstva nastala pred uveljavitvijo zakona - retroaktivna uporaba predpisa - prepoved retroaktivnosti - finančni interes - jasna določba - uporaba določil zakona
Po splošnih načelih civilnega prava se uporablja materialno pravo, kakršno je veljalo v času nastanka pravnega razmerja. Za presojo, kdaj je neko pravno razmerje nastalo, je pomembno, kdaj so nastala pravna dejstva, ki so določena kot predpostavka za nastanek tega razmerja. Ker vprašanje nastanka pravnega razmerja v ZPIZ-2 ni posebej urejeno, se po določbi prvega odstavka 193. člena ZPIZ-2 pri ugotavljanju pravice do povrnitve škode (povzročene tožeči stranki) uporabljajo določbe Obligacijskega zakonika. Do škodnega dogodka je prišlo v letu 2012, škoda pa je bila znana najkasneje ob izdaji odločbe o končni odmeri invalidske pokojnine dne 10. 6. 2014 (kot bodoča škoda v smislu drugega odstavka 174. člena OZ). Res so bila izplačila, ki so predmet tožbenega zahtevka, izvedena v letu 2016, vendar to na zaključek, da so vsa pravna dejstva, ki so določena kot predpostavka odškodninskega razmerja, nastala že pred 1. 1. 2016, ne vpliva. Ker je zadevno pravno razmerje nastalo pred 1. 1. 2016, se zanj ne uporabljata z novelo B dodani 190.a člen in spremenjeni drugi odstavek 193. člen ZPIZ-2, tako da tožeča stranka ni upravičena zahtevati povrnitve vtoževane škode iz naslova izplačane invalidske pokojnine od tožene stranke.
Iz pojasnila v Predlogu je mogoče sklepati, da se določili dodanega 190.a člena in spremenjenega drugega odstavka 193. člena ZPIZ-2 uporabljata le za škodne dogodke, ki so nastali po njuni uveljavitvi 1. 1. 2016, saj je predvideno, da se finančni interesi zavarovalnic upoštevajo pri določitvi zavarovalne vsote in možnosti, da se specifični riziko škode iz prometnih nesreč preko ustrezno izračunanih premij prenese na vse imetnike motornih vozil. Po naravi stvari pa pri že sklenjenih zavarovalnih pogodbah za zavarovanje avtomobilske odgovornosti prilagoditev zavarovalnih premij za več let nazaj ni mogoča.
Po določbi prvega odstavka 18. člena ZOZP so z zavarovanjem obvezne avtomobilske odgovornosti kriti tudi odškodninski zahtevki zavodov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar šele po poplačilu odškodninskih zahtevkov ostalih oškodovancev in do višine zavarovalne vsote. Določba je jasna in ne potrebuje razlage, jasen je tudi njen namen, in sicer preprečiti, da bi bila v primeru izčrpanja zavarovalne vsote tožeča stranka kot posredni oškodovanec poplačana, neposredni oškodovanci pa bi ostali brez odškodnine. Ker je po prvem odstavku 18. člena ZOZP tožeča stranka upravičena do poplačila iz zavarovanja obvezne avtomobilske odgovornosti šele po poplačilu odškodninskih zahtevkov neposrednih oškodovancev, tožeča stranka pa ni konkretizirano in obrazloženo prerekala navedb tožene stranke, da oseba, ki je bila poškodovana v konkretni prometni nesreči, še ni bila poplačana, tožničin tožbeni zahtevek iz tega razloga materialnopravno ni utemeljen (in ne zaradi nezapadlosti zahtevka). V konkretnem primeru torej niso podani vsi dejanski elementi za uporabo določbe prvega odstavka 18. člena ZOZP.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00024073
OZ člen 168, 168/2. ZOdv člen 17, 17/5.
premoženjska škoda - izliv vode - odškodnina za uničenje stvari - amortizacija - nagrada odvetnika postavljenega po zbpp - povrnitev stroškov zastopanja v postopku brezplačne pravne pomoči dodeljenega odvetnika
Ker je izvedenec ugotovil, da bi bilo treba stropno oblogo menjati, tudi če izliva vode v letu 2001 ne bi bilo, in bi bil strošek popravila enak, je sodišče prve stopnje presodilo, da je tožnik upravičen do odškodnine v polni višini amortizirane vrednosti stropne obloge, saj bi ob škodnem dogodku, ki je bil predmet spora, nastala enaka škoda na istem delu stropne obloge tudi v primeru, da predhodno obstoječe škode ne bi bilo.
Pri določanju vrednosti premičnih novih stvari bo podlaga za odmero denarne odškodnine cena, po kateri se te (nove) stvari prodajajo, pri določanju vrednosti uničenih starih stvari pa cena, po kateri se take (stare) stvari prodajajo na trgu.
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da tudi v primeru, ko tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, ni izgubil pravice do povrnitve stroškov za tožbo glede na njen uspeh, saj ti stroški niso bili povzročeni po njegovi krivdi, toženi stranki pa mora povrniti vse stroške, ki so ji nastali po izpolnitvi zahtevka, ker ni takoj umaknil tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00022713
ZPP člen 8, 224, 224/1. OZ člen 192, 199.
neupravičena obogatitev - nega in pomoč - neodplačno razpolaganje - darilna pogodba - navidezna prodajna pogodba - nagib za sklenitev pogodbe - oporočno dedovanje - nujni dedič - dedna nevrednost - odpadel nagib - pomanjkljiva trditvena podlaga - zasebna listina - moralna dolžnost - zahtevek za povračilo vlaganj v tujo nepremičnino - nujna dela - obogatitev - stroški obratovanja
Tožnica je dobro vedela, da je imel pokojnik sina, ki bi lahko uveljavljal nujni dedni delež. Glede na naš pravni red tako tožnica ob skrbnosti, ki se zahteva od udeleženca obligacijskih razmerij, ni mogla utemeljeno pričakovati, da bo po zapustniku edina dedinja, pa čeprav je zapustnik v oporoki navedel, da sina določa za dedno nevrednega. Tožnica je oporočna dedinja po zapustniku, zato dejstvo, da toženec uveljavlja nujni delež, ne more pomeniti, da je njen nagib odpadel. Zahtevek na vrnitev darila na podlagi neupravičene obogatitve zaradi odpadlega nagiba zato ne more biti utemeljen.
Glede na prejeto darilo od pokojnika v vrednosti 220.000 EUR je pravilen zaključek, da je tožnica, ki je nudila pomoč pokojnemu, s tem izvrševala svojo moralno dolžnost, zato denarne protivrednosti darila v skladu s 192. členom OZ ne more zahtevati nazaj.
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da tudi v primeru, ko tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, ni izgubil pravice do povrnitve stroškov za tožbo glede na njen uspeh, saj ti stroški niso bili povzročeni po njegovi krivdi, toženi stranki pa mora povrniti vse stroške, ki so ji nastali po izpolnitvi zahtevka, ker ni takoj umaknil tožbe.
Glede na vtoževani in plačani znesek znaša tožnikov uspeh 94 %, uspeh toženke pa 6 %. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno upoštevalo, da je tožnik tožbo umaknil takoj, ko je toženka izpolnila tožbeni zahtevek, zaradi česar je na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP toženka dolžna tožniku povrniti stroške. Pravilna je tudi ugotovitev sodišča, da je bila tožba potrebna, toda ne o celotnem vtoževanem zahtevku. Zato je potrebno poleg prvega odstavka 158. člena ZPP uporabiti tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, saj se navedeni določili ne izključujeta, ampak dopolnjujeta, pri čemer pa je pomemben tudi uspeh v pravdi.