Uvodoma je potrebno navesti, da so predmet izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP izpovedba osumljenca oziroma obdolženca, prič in izvedencev ter zapisniki, predmeti, posnetki, sporočila in dokazila, za katere je v ZKP določeno, da se sodna odločba nanje ne sme opirati, kot tudi obvestila, ki jih je policija zbrala od osumljenca, preden je bil poučen po četrtem odstavku 148. člena ZKP in obvestila oseb, ki ne smejo biti zaslišane kot priče (člen 235 ZKP) ali oseb, ki so se v skladu z zakonom odrekle pričanju (člen 236 ZKP) ali ki po zakonu ne bi smele biti postavljene za izvedenca (člen 251 ZKP).
razrešitev postavljenega zagovornika - razrešitev zagovornika po uradni dolžnosti
5. Postavljeni zagovornik ne opravlja dolžnosti ustrezno tedaj, ko je to v obdolženčevo škodo (prim. Horvat Š., Komentar Zakona o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 168). Pomeni, da bi pritožnik že v zahtevi za razrešitev moral navesti v čem konkretno je bil zaradi izostalih zagovornikovih obiskov v priporu in ne izročenega zapisnika z glavne obravnave, v procesnem smislu oškodovan.
Pritožnik se namreč v pritožbeni obrazložitvi upravičeno sklicuje na sklep Ustavnega sodišča U-I-462/18 z dne 13. 12. 2018, s katerim je to v primerih odločanja po drugem odstavku 154. člena ZKP rednim sodiščem zapovedalo drugačno ravnanje od ravnanja, ki je predmet pritožbene graje. Še zlasti, ker se v tem primeru gradivo iz prvega odstavka 154. člena ZKP pod nadzorom preiskovalnega sodnika uniči oziroma sedaj po sklepu Ustavnega sodišča zapečati, iz spisa pa se izloči pod pogoji iz drugega odstavka 83. člena ZKP. Ker se ravnanji po predmetu in vsebini razlikujeta, določbi četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena ZKP niti zato nista bili pravilno uporabljeni.
kaznivo dejanje poskus uboja - neprištevnost storilca - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasen izrek sodbe - izrek sodbe je v nasprotju sam s seboj - izrek sodbe v nasprotju z razlogi - kvalifikacija kaznivega dejanja - predobravnavni narok - priznanje krivde
Nasprotje v izreku napadene sodbe zagovornica vidi v tem, da je sodišče prve stopnje z napadeno sodbo ugotovilo krivdo obdolžene, čeprav iz izreka izhaja, da obdolžena "ni mogla imeti v oblasti svojega ravnanja", kar pa je sicer tudi v nasprotju z obrazložitvijo napadene sodbe, iz katere izhaja, da je obdolžena storila očitano ji kaznivo dejanje v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti in sicer v krivdni obliki direktnega naklepa.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 49, 49/1, 50, 50/1, 50/1-2, 51, 51/1, 51/1-3.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - pravica izvedenca do nagrade - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - zelo zahtevno mnenje - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - trajanje ogleda - materialni stroški izvedenca - predujem za izvedenca - sklep o plačilu predujma
Izvedencu je bila za pisno izdelavo mnenja pravilno priznana nagrada za zelo zahtevno mnenje, saj je bila njegova naloga obsežna in kompleksna. Med drugim je moral izdelati cenitev več zemljišč ter objektov na njih, pri čemer je bilo treba glede zgradb ugotoviti tudi vrednosti glede na posamezne sklope gradbenih del in različna časovna obdobja njihove izvedbe.
Glede na naravo zastavljene naloge izvedenca in s tem povezane običajne stroške za kritje potrebnih materialnih stroškov zadošča 5 % od odmerjene nagrade, ne pa grajanih 15 %.
URS člen 22,25.. ZKP člen 201, 201/1, 371, 371/1, 371/1-1.
odreditev pripora - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - pogoji za odreditev pripora - ocenjevanje utemeljenosti suma
Sklicevanje na pravnomočno obtožnico ugotovljene pomanjkljivosti ne more odpraviti, še zlasti, ker ta v obravnavanem primeru niti po ugovoru in ne po zahtevi predsednice senata ni bila preizkušena ter ker je bil po utemeljenem pritožbenem opozorilu eden izmed dokazov, ravno v delu, ki se nanaša na obdolženega Z.S. po sklepu sodišča II K 23055/2012 z dne 6. 11. 2017, iz spisa izločen.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 274. ZFPPIPP člen 19, 19/1, 61, 61/6. SPZ člen 11, 11/1. ZZK-1 člen 243.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prijava ločitvene pravice - zavrženje prijave - premoženje stečajnega dolžnika - izbrisna tožba - izpodbijanje materialnopravne neveljavnosti vknjižbe
ZFPPIPP ne predvideva prijave in preizkusa pogojne ločitvene pravice, ki jo bo upnik pridobil pod odložnim pogojem, če bo premoženje ponovno prešlo na stečajnega dolžnika in bo upnikova zaznamba sklepa o izvršbi ponovno vpisana v zemljiški knjigi.
Ker je za opredelitev spora kot stvarnopravnega bistven postavljeni tožbeni zahtevek, kot takega pa je opredeliti tudi podrejeni tožbeni zahtevek, za katerega velja izključna krajevna pristojnost, je potrebno v danem primeru ne glede na eventualno kumulacijo oziroma uveljavljanje podrejenega (eventualnega) zahtevka pri določanju krajevne pristojnosti sodišča upoštevati pravila o izključni krajevni pristojnosti.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 51/2. ZNP člen 37.
odmera nagrade izvedencu - dopolnitev izvedenskega mnenja - neobrazloženost sklepa - razlogi o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje je trikrat odmerilo stroške izvedenca in nagrado za tri dopolnilna izvedeniška mnenja. V nobenem izmed sklepov ni pojasnilo, ali gre za dopolnila, katera je izvedenec moral izdelati na podlagi drugega odstavka 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Samo v tem primeru namreč izvedencu pripada nagrada tudi za pisno izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja. Noben izmed treh izpodbijanih sklepov ni obrazložen, ampak vsebuje samo zahtevek izvedenca in pravno podlago.
stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - osebni stečaj pravdne stranke - zastopanje stranke po pooblaščencu - pooblastilo stečajnega upravitelja
Z začetkom stečajnega postopka stečajni upravitelj po samem zakonu pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika v pravdah, potrebnih za sodno uveljavitev terjatve, ki so del stečajne mase.
Odvetnica drugotoženo stranko zastopa na podlagi neveljavnega pooblastila, ker ga ni podpisal zakoniti zastopnik.
spor majhne vrednosti - napoved pritožbe - neplačilo sodne takse - domneva umika napovedi pritožbe
Skladno s tretjim odstavkom 6. člena ZST-1 je bila tožena stranka pravilno poučena, da mora, če bo izvedla plačilo sodne takse brez navedbe reference, sodišču predložiti potrdilo o opravljenem plačilu. Tega pa tožena stranka ni storila niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbenem postopku. Ker brez navedbe tiste reference, ki je navedena v plačilnem nalogu, sodišče ne more ugotoviti, ali je bila sodna taksa za predmetni pritožbeni postopek sploh plačana, je pritožničin predlog, naj sodišče preveri prilive na svoj transakcijski račun, neutemeljen.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - vročitev sodbe sodišča prve stopnje - potrdilo o vročitvi - vložitev pritožbe
Za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti se v skladu z utrjenim stališčem sodne prakse uporablja pravilo o razveljavitvi potrdila o izvršljivosti iz 42. člena ZIZ, po katerem lahko stranka predlaga razveljavitev neutemeljenega potrdila o izvršljivosti.
ZPP člen 156, 156/1, 156/2, 286, 286/2, 286a, 286a/5.
povrnitev pravdnih stroškov - separatni pravdni stroški - krivda stranke - krivda stranke glede navajanja novih dejstev in dokazov - prekluzija navajanja dejstev in dokazov
Kriterij krivde je korektiv temeljnega pravila o povrnitvi pravdnih stroškov - po uspehu, pojem krivde iz 156. člena ZPP pa zajema dejanja iz malomarnosti oziroma dejanja, katerih namen je zavlačevanje postopka.
Ker sodišče tožeči stranki ni omejilo pravice iz prvega odstavka 286. člena ZPP, ji ni mogoče očitati malomarnosti, ker je šele na prvem naroku za glavno obravnavo navedla dejstva in ponudila dokaze. S to pravico je bila seznanjena z vabilom na prvi narok za glavno obravnavo in jo je lahko izkoristila.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/5, 12a, 12a/10, 12b, 12b/2. ZPP člen 212.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - trditveno in dokazno breme
Pri odločitvi o predlogu za oprostitev plačila sodne takse se smiselno uporabljajo določbe ZPP. Trditveno in dokazno breme glede obstoja predpostavk za odločitev o oprostitvi obveznosti plačila sodne takse je na predlagatelju. Predlagatelj olajšave je torej tisti, ki mora prepričati sodišče v utemeljenost predloga; ni dolžnost sodišča, iskati razloge za ugoditev predlogu. Poleg tega je sodišče vezano na strankine trditve; njihovo pravilnost pa lahko preizkusi samo.
Ne glede na to, da upnik, upoštevaje določbo 298a. člena ZFPPIPP, terjatve (in ločitvene pravice) ni dolžan prijaviti, pa po oceni sodišča druge stopnje obstaja njegova dolžnost, da v primeru, če upraviteljica ob ustrezni skrbnosti dvomi v njen obstoj in ga zato ob smiselni uporabi 60. člena ZFPPIPP (še pred izdajo in objavo sklepa o preizkusu terjatev, sicer mu začne teči enomesečni rok za vložitev tožbe po drugem odstavku 308. člena ZFPPIPP) pozove, da se o tem izjasni, ustrezno odreagira. Če tega ne stori, upraviteljica pa terjatev in ločitveno pravico prereka, temu pa sledi vložitev tožbe, po oceni sodišča druge stopnje toženec (ne glede na to, da je v sodnem postopku zahtevek zavrnjen) s sklicevanjem na neustrezno skrbnost upraviteljice in na dejstvo, da terjatve v stečajnem postopku ni prijavil, ne more doseči zanj ugodne odločitve o stroških postopka. Ne glede na uspeh v postopku mora ob uporabi četrtega odstavka 60. člena FPPIPP tožnici poravnati nastale stroške postopka.
pravni interes za pritožbo - udeležba v nepravdnem postopku - pogoji za dopustitev udeležbe - pravni interes za udeležbo v postopku - delitev solastnine - užitek - užitek na solastniškem deležu - stranska intervencija - intervencijski interes - stvarna služnost - osebna služnost - vsebina predloga za delitev solastnine
V konkretnem primeru sta udeleženca izkazala, da imata v zemljiški knjigi pri nepremičnini, ki je predmet delitve v tem nepravdnem postopku, z učinkom od 30. 3. 2018 vpisano stvarno pravico - služnost užitka - v svojo korist na solastniških deležih, ki sta v lasti nasprotne udeleženke, pojasnila pa sta tudi, zakaj se pridružujeta interesu nasprotne udeleženke, da prevzame v last tisti del nepremičnine, ki je služil za potrebe cestne baze in ni primeren za kmetijsko dejavnost (v zvezi s tem sta se udeleženca sklicevala na izvajanje svoje dejavnosti in podala več dokaznih predlogov). Že s tem sta udeleženca po oceni pritožbenega sodišča izkazala svoj pravni interes za sodelovanje v postopku delitve nepremičnine. Iz pravil o delitvi solastne stvari je namreč razvidno, da igra ključno vlogo pri izbiri načina te delitve upravičen interes posameznega solastnika za pridobitev določenega dela stvari oziroma za pridobitev celotne stvari (glej drugi in peti odstavek 70. člena SPZ, podobno pred tem prvi in tretji odstavek 122. člena ZNP). Upravičen interes posameznega solastnika lahko med drugim predstavljajo dosedanji (aktualni) način rabe stvari in potrebe solastnikov; uporabo oziroma uživanje solastniškega deleža na solastni stvari pa lahko solastnik prenese tudi na užitkarja (glej 231. in 232. člen SPZ o užitku na delu nepremičnine).
Odločba Bpp zadošča za taksno oprostitev, vendar le, če je z njo v postopku, v katerem prosi za taksno oprostitev, prosilcu odobrena redna brezplačna pravna pomoč, ki obsega tudi taksno oprostitev.
Vsebina izvensodne poravnave se lahko v sodnih postopkih upošteva. Stranke se lahko v okviru dovoljene dispozicije o stroških postopka sporazumejo drugače kot to določa prvi odstavek 158. člena ZPP.
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da bo pritožnik lahko plačal sodno takso v višini 8,00 EUR, ne da bi se s tem občutno zmanjšala sredstva, s katerimi se preživlja.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1, 7/1-b, 25. ZPP člen 18, 18/3, 76, 76/1. ZMZPP člen 52, 52/1.
(ne)pristojnost slovenskih sodišč - uporaba določb uredbe - razmerje z mednarodnim elementom - kraj izpolnitve obveznosti - sporazum o pristojnosti avstrijskega sodišča - zavrženje tožbe zaradi nepristojnosti - podružnica pravne osebe - sposobnost biti pravdna stranka
Uredba (EU) št. 1215/2012 za dva najpomembnejša tipa pogodb (prodajna pogodba in pogodba o storitvah) v pododstavku (b) člena 5(1) avtonomno določa, kaj šteje za kraj izpolnitve pogodbe, in sicer določa dvoje: (1) da je v vsakem primeru kot kraj izpolnitve obveznosti odločilen kraj, kjer se izpolnjuje karakteristična izpolnitev (pri prodajni pogodbi izročitev stvari, pri pogodbi o storitvah oprava storitve), tudi če gre za tožbo za plačilo denarnega zneska (npr. kupnine), in (2) kraj, ki velja za kraj izpolnitve je določen evroavtonomno: to je pri prodajni pogodbi kraj, kamor so bile dostavljene stvari, pri pogodbah o storitvah pa je to kraj, kjer se opravlja storitev. Kraja izpolnitve obveznosti torej ne določimo po kraju izpolnitve obveznosti, na katero se nanaša tožba (vtoževana obveznost, npr. plačilo denarnega zneska).
V obravnavanem primeru temelj spora predstavljajo izvajalske pogodbe. Skladno z določbo (b) točke člena 7 (1) Uredbe (EU) št. 1215/2012 je tako za kraj izpolnitve obveznosti šteti kraj oprave storitve.