V skladu s 15. členom ZIZ je potrebno v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine (tako tudi menice) smiselno uporabiti določbo prvega odstavka 431. člena ZPP in predlogu priložiti listino v izvirniku (ali overjen prevod).
Menični porok – avalist odgovarja enako kot trasant. Njegovo poroštvo je abstraktno in samostojno (31. člen ZM). Solidarno odgovarja imetniku menice skupaj z vsemi ostalimi podpisniki menice.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS0012876
ZFPPod člen 27, 27/4. ZM. OZ člen 376, 1060. ZOR člen 277.
izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod – odgovornost za obveznosti izbrisane družbe – odgovornost družbenika izbrisane družbe – pasivni družbenik – možnost vpliva na poslovanje družbe – bianco menica – prenehanje menične obveznosti – ugovor iz temeljnega posla – zastaranje terjatve – podlaga za izdajo menice – zamudne obresti – prenehanje teka zamudnih obresti – pravno mnenje
Po presoji revizijskega sodišča že dejstvi, da je imela toženka v družbi 50 % poslovni delež ter da je bila poslovodja družbe, omogočata zaključek, da je imela možnost vplivati na poslovanje družbe.
S plačilom terjatve iz temeljnega razmerja bi odpadla podlaga za izdajo menice, zato menični upnik ne bi mogel zahtevati še plačila menične terjatve. Če odpade podlaga za izdajo menice, ta sicer ne postane neveljavna, vendar bo dolžnik pridobil možnost ugovora, da je svoj dolg iz temeljnega razmerja že plačal. Pridobitev izvršilnega naslova pa prav tako ne pomeni, da je odpadla podlaga za izdajo menice.
Šele s pravilno izpolnitvijo postane bianco menica prava menica. Listina, na podlagi katere tožeča stranka zahteva plačilo, ni menica. Ker nima izpolnjenega polja o trasatu, ni trasirana menica, ker pa ne vsebuje nepogojne obljube plačila njenega izdajatelja, tudi ni lastna menica.
Ker uradnih formularjev za lastno menico ni, se zanjo pogosto uporablja obrazec za trasirano menico, vendar je treba v takem primeru besedilo naloga za plačilo (»plačajte za to menico«) prečrtati in ga nadomestiti z besedilom obljube plačila (»plačam, bom plačal, bomo plačali)«. V teoriji se zastopa stališče, da so menice, pri katerih ni obljube plačila, pač pa nalog plačila, nične.
Ker uradnih formularjev za lastno menico ni, se zanjo pogosto uporablja obrazec za trasirano menico, vendar je treba v takem primeru besedilo naloga za plačilo (»plačajte za to menico«) prečrtati in ga nadomestiti z besedilom obljube plačila (»plačam«, »bom plačal«, »bomo plačali«…). V teoriji se zastopa stališče, da so menice, ki ne vsebujejo obljube plačila, pač pa nalog plačila, nične.
trasirana menica - menični ugovor - ugovor iz temeljnega razmerja - menični dolžnik in menični upnik - dolžnik in upnik iz temeljnega posla - ugovor trasanta, ki ni dolžnik iz temeljnega posla
Ker je (trasirana) menica enostranski in abstrakten pravni posel in ker je menični dolg lahko le tisto, kar je inkorporirano (in zapisano) v menici, toženec (trasant), kot mu je z dodatnimi razlogi pravilno pojasnilo že pritožbeno sodišče, zoper tožnico (remitenta) ne more uveljavljati ugovorov iz temeljnega pravnega posla (ugovorov o ustnem dogovoru in plačilu meničnega dolga s protidobavami). Revizijsko sodišče k tem razlogom še dodaja, da toženec ni dolžnik iz temeljnega razmerja (tožnica je upnica iz temeljnega razmerja) in
da ne gre za objektivni ugovor plačila menice (ugovor, da je menični dolžnik plačal menični dolg), saj je menični dolg lahko le v denarju, zapisan na menici in inkorporiran v njej, zato ugovor o plačilu z menico zavarovanega dolga s protidobavami ni ugovor o plačilu meničnega dolga.
Za obstoj meničnega pooblastila načeloma zadoščata že dejstvi, da izdajatelj menični blanket podpiše in da tako menico izroči upniku. Konkretna vsebina pooblastila oziroma meje, znotraj katerih sme slednji prejeti blanket kasneje izpolniti (z vpisom denarnega zneska, datuma dospelosti plačila, časa izpolnitve itn.), pa so določene z bistvenimi sestavinami posla ali poslov, ki so podlaga za izdajo menice.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - PRAVO DRUŽB - USTAVNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS4001262
URS člen 33, 74.ZTFI člen 475, 475/1, 475/2, 476, 476/2, 476/3, 476/4, 552, 552/3. ZTFI-A člen 17, 17/1, 17/2.ZPre-1 člen 63, 63/1, 64, 64/3.ZUS-1 člen 27, 27/3.ZUP člen 237, 237/2-6.
poseg Agencije v pravico do zasebne lastnine in v pravico do podjetništva - prevzem družbe - prepoved uveljavljanja glasovalnih pravic prevzemnika v ciljni družbi - sestava senata Agencije za trg vrednostnih papirjev - nezdružljivost funkcije člana sveta Agencije in člana organa nadzora izdajatelja, s finančnimi instrumenti katerega se trguje na borznem trgu - bistvena kršitev določb upravnega postopka
V situaciji, ko sta si nasproti dve ustavni pravici (pravica do zasebne lastnine in pravica do podjetništva), je poseg v ustavno pravico do zasebne lastnine s prepovedanim zahtevkom iz 2. točke tretjega odstavka 64. člena ZPre-1, ki določa, da Agencija po uradni dolžnosti z odločbo prepove prevzemniku uresničevati glasovalne pravice v ciljni družbi in prepove ciljni družbi uresničitev glasovalnih pravic do nastopa pravnih dejstev, na podlagi katerih preneha sankcija mirovanja glasovalnih pravic nezakonitega prevzemnika (iz 63. člena ZPre-1), sorazmeren, saj je prepoved glasovanja nujna za dosego legitimnih ciljev, ki jih zasleduje ZPre-1, primerna za njihovo dosego in sorazmerna v ožjem pomenu. Zato je Agencija v postopku nadzora nad izvajanjem ZPre-1 zaradi varstva pomembnejše pravice (varstvo investitorjev na trgu vrednostnih papirjev, zaščita manjšinskih delničarjev pri prenosu kontrolnega deleža z nakupom delnic delniške družbe na organiziranem trgu vrednostih papirjev, s tem pa v zagotovitvi integritete trga), lahko posega v pravico tožnic s tem, ko je izvrševala svojo pravico, saj je bila njena pravica pravno varovana. Temeljila je na prvem odstavku 63. člena ZPre-1 ("mirovanja glasovalnih pravic nezakonitega prevzemnika") ter tretjem odstavku 64. člena ZPre-1 ("ugotovitvenem in prepovednem zahtevku"). Osnovni prevzemni institut ZPre-1 je namreč obvezna ponudba za prevzem, če velikost kontrolnega deleža preseže z zakonom določen prag.
Član sveta Agencije svoje funkcije v svetu ne more opravljati, če je njegova funkcija naknadno (po nastopu funkcije člana sveta Agencije) postala nezdružljiva s funkcijo člana nadzornega sveta izdajatelja, s čigar delnicami se je naknadno (po nastopu funkcije člana sveta Agencije) začelo trgovati na Ljubljanski borzi. In to ne glede na določbe prvega in drugega odstavka 17. člena ZTFI-A.
ZOR člen 51, 1065, 1066, 1067, 1068, 1069, 1070, 1071.ZM člen 16, 24, 25, 27, 47.
menica - bianco menica - trasirana menica
Toženec, ki je v imenu podjetja sodeloval pri izdaji bianco menice, je banki podpisal pooblastilo in tožnico pooblastil, da jo pozneje izpolni (16. člen ZM). Poleg tega se je podpisal še na licu menice in sicer na levi strani počez. To stori oseba, ki jo je trasant pozval, naj plača določen menični znesek, kar po prvem odstavku 24. člena ZM pomeni, da je postal trasat in da je na podlagi prvega odstavka 25. člena ZM akceptiral menico. Z akceptom se trasat obveže plačati menico ob dospelosti, kar pomeni, da imetnik od njega lahko zahteva plačilo glavnice, obresti in morebitne stroške protesta (27. in 47. člen ZM). S tem ko trasat akceptira menico, postane glavni dolžnik, ki ni dolžnik iz temeljnega posla. Trasat mora plačati menični dolg, čeprav ni prejel od trasanta nobene protivrednosti.
bianco menica - menično pooblastilo - zapadlost menice - datum izdaje menice - nepravilna izpolnitev menice - oznaka dospelosti - zapadlost terjatve - prenehanje menične obveznosti - zastaranje terjatve - ugovor iz temeljnega posla
V tem konkretnem primeru, kjer sta remitent in trasant tudi upnik in dolžnik iz temeljnega posla, menična obveznost ni postala abstraktna, temveč je ostala kavzalna (vezana na temeljni posel) in je zato tožena stranka zoper tožnika ohranila ugovore iz temeljnega posla (tudi ugovor zastaranja).
ZM člen 16, 16/2, 31, 31/1, 31/2, 32, 37, 37/1, 42, 47.ZOR člen 366, 366/2.
menično poroštvo - aval - dospelost menice - koledarska menica - dato menica - regres zaradi neplačila - regresna vsota - bianco menica - menična izjava - odpoved zastaranja - zavarovanje, dano za zastarano terjatev - dan za plačilo menice - načelo samostojne menične obveznosti - menična sposobnost
Eno od načel meničnega prava, ki se ne ujema popolnoma z načeli obligacijskega prava, je načelo samostojne menične obveznosti. Menična obveznost vsakega izmed podpisnikov menice je samostojna in ni odvisna od veljavnosti zaveze drugih meničnih podpisnikov. Tudi, če menico izda oseba, ki se ni sposobna menično zavezati, ker je bila izbrisana iz sodnega registra, to ne vpliva na veljavnost obveznosti poroka, ki je menico formalno pravilno podpisal (njegov podpis ni ponarejen). Dejstvo, da torej izbrisana družba ni mogla veljavno pripoznati zastaranega dolga ne vpliva na odločitev o toženčevi obveznosti plačila regresne vsote, saj je menico podpisal (tudi) kot porok.
Od tega, na kakšen način je določen čas dospelosti, je odvisno, kdaj mora imetnik menice slednjo predložiti v plačilo. V konkretnem primeru je družba S. d.o.o. T. prepustila tožnici dokončno izpolnitev dneva dospelosti na meničnem blanketu. Tožnica je kot dan dospelosti na menični blanket zapisala datum 12.5.2003, kar pomeni da je po izpolnitvi vseh ostalih manjkajočih sestavin takšno menico šteti za koledarsko menico in ne za vpoglednico, ki bi jo bilo treba predložiti v plačilo v enem letu od dneva izdaje. Menica, ki je dospela 12.5.2003, je bila izdajateljici predložena istega dne, torej v pravem času, zato tožnica ni izgubila svoje pravice do regresa.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - PRAVO DRUŽB - UPRAVNI SPOR
VS4001163
URSa člen 33, 74.ZPre-1 člen 63, 64, 64/3-2.ZGD-1 člen 395, 395/3.ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3.
prevzemi - usklajeno delovanje - prevzemni prag brez prevzemne ponudbe - konkurenca ustavnih pravic - korporacijske pravice - pravica do zasebne lastnine - pravica do podjetništva - prepoved uresničevanja glasovalnih pravic v ciljni družbi - zadržanje izvršitve odločbe Agencije - upoštevna škoda - začasna odredba - zavrnitev zahteve za izdajo začasne odredbe
V obravnavani situaciji, ko sta si nasproti dve ustavni pravici: Pravica do zasebne lastnine (iz 33. člena Ustave) in Pravica do podjetništva (iz 74. člena Ustave), je treba upoštevati, da je poseg v ustavno pravico do zasebne lastnine s prepovedanim zahtevkom iz 2. točke 3. odstavka 64. člena ZPre-1, sorazmeren, saj je prepoved glasovanja nujna za dosego legitimnih ciljev, ki jih zasleduje ZPre-1, primerna za njihovo dosego in sorazmerna v ožjem pomenu.
V obravnavani zadevi tožnice, za katere je bilo s prepovedano odločbo ugotovljeno, da „delujejo usklajeno in dosegajo prevzemni prag v ciljni družbi“, nosijo breme izpodbijanja (tudi ugotavljanja ničnosti) in dokazovanja, posledično pa tudi izpolnjevanja pogojev za zadržanje izvrševanja odločbe Agencije (po 2. odstavku 32. člena ZUS-1) oziroma za začasno ureditev stanja glede na sporno razmerje (po 3. odstavku 32. člena ZUS-1).
Sodišče sme v izjemnih primerih izdati takšno začasno odredbo, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, vendar le pod pogojem, da bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi pozneje ob sodbi, s katero bi sodišče morebiti zahtevek zavrnilo, mogoče za toženko vzpostaviti prejšnje stanje. Takšna začasna odredba pa ni mogoča, če bi toženki nalagala opustitev nečesa (izdaje prepovedne odločbe z izrekom korporacijskopravne sankcije prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic v ciljni družbi), česar pozneje (po morebitni razveljavitvi začasne odredbe) ne bi več mogla storiti. Vzpostavitev pravnega stanja izpred skupščine ciljne družbe, ki ga je (kot nezakonitega) odpravila z izpodbijano odločbo, namreč po opravljeni skupščini ne bi imela več nobenega smisla.
Toženčeva zaveza v menični izjavi za izpolnitev obveznosti, ki v času podpisa menične izjave še niso nastale, je veljavna, saj se bianco menice v poslovni praksi uporabljajo prav za zavarovanje prihodnjih terjatev, katerih obseg in vsebina v času izdaje menice še nista določena.
menica - aval - datum dospelosti - datum izdaje - blanko menica - določnost višine menične zaveze - prekoračitev pooblastila - zastaranje
Pravilna je presoja sodišča druge stopnje, da je tožnica imela pooblastilo izpolniti manjkajoče bistvene sestavine menice (datum izdaje, datum dospelosti in menični znesek), zato je kot datum izdaje menice lahko napisala katerikoli datum po svoji izbiri, po datumu izročitve menice. Ni namreč v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, če upnik izpolni blanko menico v mejah narave posla, za katerega je bila le-ta izročena.
Iz obrazložitve sodbe drugostopenjskega sodišča izhaja, da subsidiarnost menične zaveze ne izhaja iz kreditnih pogodb kot temeljnih poslov, zato je v obravnavani zadevi vprašanje predhodnega poskusa izterjave dolga od slovenske izvozne družbe pravno nerelevantno.
ZTVP-1 člen 275, 275/1. Pravila Ljubljanske borze vrednostnih papirjev člen 41, 41/1, 42, 42/1.
pravila borze - javna objava cenovno občutljivih informacij
Posredovanje informacije o pomembni sklenjeni pogodbi je treba praviloma razumeti tako, da mora izdajatelj pojasniti njene bistvene sestavine. Če tega ne terjajo posebne okoliščine primera, pa mu ni treba razkriti celotnega besedila pogodbe. Posebne okoliščine so tiste, ki bi lahko povzročile, da bi bile tudi nebistvene sestavine pogodbe takšnega pomena, da bi lahko pomembneje vplivale na ceno finančnega instrumenta.
ZTVP-1 člen 304, 324, 324/2, 353, 353/1-3, 353/1-5.ZUS-1 člen 63, 63/1.
odredba Agencije za trg vrednostnih papirjev - plačilo takse - izpodbojni razlogi
Tožena stranka je tožniku izdala odredbo, kateri tožnik ni ugovarjal. Ta je zato postala dokončna in pravnomočna. Pritrditi je zato treba toženi stranki, da v tem postopku, ko se odloča le še o stroškovnem delu odločbe, s katero je ugotovljeno, da je bila kršitev odpravljena, tožeča stranka ne more niti neposredno niti posredno izpodbijati pravilnosti izdane odredbe.
Ker je na podlagi tretjega odstavka 4. člena Tarife o taksah in nadomestilih znašala vrednost točke na dan nastanka taksne obveznosti 1.000 SIT, se pokaže, da je bila taksa v višini 500.000,00 SIT pravilno odmerjena. Ker gre za posebno ureditev, ki ima podlago v prvem odstavku 304. člena ZTVP-1, ne pride v poštev odločanje na podlagi predpisov, ki jih navaja tožnik v tožbi.
ZTVP-1 člen 324, 324/2, 325.ZUS-1 člen 36, 36/1-3, 36/2.
sodno varstvo zoper odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev - pravna korist (tožnika) - nepravilen pravni pouk
Ker tožnik po povedanem izpodbija pozitivno ugotovitveno odločbo tožene stranke, s katero je ta ugotovila odpravo kršitev s strani tožnika, zoper katero pa v skladu s 325. členom ZTVP-1 ni sodnega pravnega varstva, je bilo treba tožbo zavreči.