Revizija se dopusti glede presoje pravilnosti stališča sodišča druge stopnje, da je iz odredbe „brez obvestila“ sklepati, da gre za menico brez protesta.
Prvi odstavek 2. člena ZM določa, da se listina, v kateri ne bi bilo katerekoli izmed sestavin, naštetih v 1. členu, ne šteje za trasirano menico. Člen 1 ZM med obveznimi sestavinami zahteva, da menica obsega nepogojno nakazilo, naj se plača določena vsota denarja. Vsota denarja mora biti izrecno določena. Zgolj določljivost ali izračunljivost iz drugih navedb ne zadošča. Menica je zato neveljavna tudi takrat, kadar manjka navedba valute. Tudi v tem primeru menična vsota zaradi večpomenskosti ni jasno/nedvoumno določena.
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj ali podpis na hrbtni strani menice, brez dostavka oziroma navedbe svojstva, v katerem je podan, utemeljuje sklep, da je podpisnik avalist kot glavni menični dolžnik in ali klavzula „brez obvestila“ imetnika menice razbremenjuje dolžnosti menico protestirati, oziroma ali ima klavzula „brez obvestila“ enak pomen in pravne posledice kot klavzula „brez protesta“.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4001981
ZNVP. ZPP člen 367a, 367c.
predlog za dopustitev revizije - vrednostni papirji – prenos nematerialnih vrednostnih papirjev - vinkulacija delnic – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Iz dejanskih ugotovitev sodišč nižjih stopenj izhaja, da je bil osnovni kapital tožene stranke razdeljen na imenske delnice, ki so bile izdane v nematerializirani obliki. Glede na specialna pravila ZNVP, ki se uporabljajo za prenos takšnih delnic, tožnik nima pravnega interesa za vložitev tožbe na vpis lastništva ustreznega števila delnic oziroma % osnovnega kapitala v delniški knjigi tožene stranke. O veljavnem pravnem temelju za prenos na (račun) novega imetnika namreč v primeru nematerializiranih vrednostnih papirjev odloča Klirinško depotna družba, ki vodi centralni register, v katerega se vpisujejo pravice iz nematerializiranih vrednostnih papirjev, vsakokratni imetniki teh pravic ter morebitne pravice tretjih oseb na vrednostnih papirjih.
Nižji sodišči sta ugotovili, da je toženec lastno menico podpisal tudi v svojem imenu, ne kot direktor menične izdajateljice, in to na levi strani počez s pripisom „akceptiram.“ Tako je lastna menica s toženčevim akceptom postala trasirana menica, toženec pa je po prvem odstavku 24. člena ZM postal trasat. Ker se je z akceptom toženec obvezal menico plačati ob dospelosti, je odločitev pritožbenega sodišča, da sklep o izvršbi ostane v veljavi v delu, s katerim je bilo tožencu naloženo plačilo glavnice z obrestmi, materialnopravno pravilna.
V 319. členu ZPP je opredeljen institut pravnomočnosti kot vezanost sodišča in strank na vsebino sodne odločbe in kot prepoved ponovnega razpravljanja o isti stvari. S tem pa je povezano vprašanje identitete stvari. Pravnomočnost se tiče le tistih oseb, ki so bile stranke v pravdi (subjektivne meje pravnomočnosti), poleg tega pa se mora spor ujemati tudi po vsebini (objektivne meje pravnomočnosti). V že pravnomočnem sporu je tožnica kot verodostojno listino navajala in predložila poroštveno pogodbo, s katero se je druga toženka zavezala kot porok in plačnik, v obravnavani pravdi pa je tožnica uveljavljala svojo terjatev na podlagi protestirane menice. Gre torej za zadevo, ki se po dejanski in po pravni podlagi loči od tiste, o kateri je bilo že odločeno.
Za ugovor, češ da je terjatev zastarala, je treba uporabiti pravila meničnega prava, in sicer 78. člen ZM, ki določa, da vsi menično-pravni zahtevki zoper akceptanta zastarajo čez tri leta od dospelosti.
Toženka je banki izročila bianco menico, na kateri se je podpisala kot plačnik ali trasat. S podpisom na licu menice, počez z leve strani ob talonu pod oznako, da menico sprejema, je postala glavna menična zavezanka za plačilo glavnice, zamudnih obresti in stroškov zaradi neplačila.
Toženka navaja, da je šlo za menico z rekta klavzulo, toda to pomeni le, da menice ni mogoče prenašati z indosamentom, temveč le z odstopom ali cesijo. To pa ne izključuje univerzalnega nasledstva, ki ga je dokazala tožnica. Ko je toženka 18. 10. 1996 sklepala kreditno pogodbo s Posojilnico A., je ta še obstajala, toda pozneje se je spojila s Posojilnico B. in z dnem vpisa v register 7. 12. 1996 prenehala obstajati. Po paragrafu 225 a avstrijskega Zakona o delniških družbah je njeno premoženje prešlo na prevzemnico, torej na tožnico, ki je legalno postala tudi imetnica toženkine menice in jo je pozneje izpolnila v skladu s pooblastilom, ki je bilo dano njeni pravni prednici.
Neutemeljen je revidentkin ugovor, da je bila menica izpolnjena v nasprotju s pooblastilom za izpolnitev menice, saj se je menična vsota nanašala na aneks k pogodbi, za katero je bila menica izdana.
ZPP člen 8, 215, 244, 339/2-14. ZM člen 16, 16/1, 31. OZ člen 6. ZOR člen 18.
menično poroštvo – ugovor iz temeljnega razmerja – ugovor meničnega prava – prekoračitev pooblastila za izpolnitev menice
Tožeča stranka je bila upnica iz temeljnega obligacijsko pravnega razmerja oziroma remitentka in prva menična upnica v smislu meničnega prava. Družba T., dolžnica iz temeljnega razmerja in glavna menična dolžnica, je bila trasat. Toženka se je s podpisom avala zavezala kot njen porok. Glede na tako razmerje med navedenimi subjekti pa je sodišče ne le smelo, temveč moralo obravnavati toženkin ugovor iz temeljnega razmerja in ugovor meničnega prava o prekoračitvi pooblastila za izpolnitev bianco menice. Abstraktnost menice velja le za regresne menične zavezance; ti zaradi tega načela ne morejo uveljavljati ugovorov iz temeljnega posla (prvi odstavek 16. člena ZM) in tudi ne ugovorov, ki se nanašajo na pooblastilo za izpolnitev bianco menice (drugi odstavek istega člena), ne velja pa načelo abstraktnosti za glavne menične zavezance v razmerju do remitenta kot prvega meničnega upnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – IZVRŠILNO PRAVO
VS4001801
ZIZ člen 44, 53, 61, 62. OZ člen 233. ZM člen 16.
lastna menica – izterjava dolga v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine – neupravičena pridobitev – ugovori izdajatelja menice
Če je toženec (dolžnik v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine) imel možnost uveljavljati ugovore zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, pa tega ni storil, tega, kar je plačal na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, ne more zahtevati nazaj s tožbo zaradi neupravičene obogatitve, v kateri bi uveljavljal ravno te, v izvršbi dopustne ugovorne razloge.
Izdajatelj menice lahko uveljavlja zoper zahtevek imetnika, kateremu je izročil menico, tudi ugovore iz razmerja, ki je bilo podlaga za izdajo menice.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4001735
ZGD člen 651. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - prenos delnic – prodaja delnic v izvršilnem postopku
Revizijsko sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP izpolnjeni glede pravnih vprašanj, sumarno opredeljenih v izreku tega sklepa. Ti dve vprašanji vsebinsko izhajata iz vprašanj v predlogu za dopustitev revizije in njihove utemeljitve.
Ugotovitev, da je bila menica dana za zavarovanje terjatve po pogodbi o sodelovanju ter da je Aneks št. 2 sestavni del te pogodbe, utemeljujeta odločitev nižjih sodišč, da se bianco menica nanaša tudi na terjatev, ki je bila v aneksu ugotovljena in konvertirana.
Določba 6. člena Zpre-1B zahteva izpolnitev dveh kumulativnih pogojev za obvezno prevzemno ponudbo. Poleg namere prevzemnika po pridobivanju vrednostnih papirjev, ki se upoštevajo pri določanju deleža glasovalnih pravic, mora priti tudi do povečanja deleža glasovalnih pravic v ciljni družbi.
Za nastop obveznosti prevzemne ponudbe ne zadošča gola namera, ki bi ob nadaljnji pridobitvi rezultirala v povečanje glasovalnih pravic.
Pri zahtevkih za prevzem delnic iz naslova premalo izplačanih plač ne gre za delniško nakupno opcijo.
Glede na to, da sta bili tezi pravdnih strank o vsebini relevantne pogodbene določbe diametralno nasprotni, nobeni pa na podlagi besedila 3. člena aneksa ni mogoče vnaprej odreči relevantne teže, je sodišče pravilno ugotavljalo vsebino pogodbe na podlagi zakonskih vodil za razlago spornih pogodbenih določb.
Ker je z uveljavljenimi metodami razlage pogodbe sodišče ugotovilo skupen namen pogodbenih strank, ni bilo podlage za uporabo pravil, ki jih določa ZOR za razlago nejasnih pogodbenih določb.
Izpodbijanje ugotovitve, da aneksi ne spreminjajo obveznosti toženca kot akceptanta menic, danih v zvezi s kreditnimi pogodbami, pomeni izpodbijanje dejanskega stanja, ki v reviziji ni dovoljeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - LASTNINJENJE
VS0013816
ZOR člen 234, 240. ZLPP člen 48a.
terjatev iz vrednostnega papirja – obveznice – uničenje obveznic – oškodovanje družbene lastnine – lastninsko preoblikovanje podjetij, ki prirejajo posebne igre na srečo – obrazloženost sodbe
Na podlagi ugotovitve, da tožniki niso predložili vrednostnega papirja, ampak le potrdila o njihovi izdaji, in da so bili vrednostni papirji, deponirani pri tožencu, uničeni (tožniki pa ne trdijo, da bi sprožili postopek za njihovo amortizacijo), je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka za izpolnitev terjatve iz vrednostnega papirja pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – IZVRŠILNO PRAVO
VS4001571
ZIZ člen 23, 23/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
izvedba naroka v odsotnosti tožene stranke – absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do izjave v postopku - preložitev naroka za glavno obravnavo – opravičljiv razlog za preložitev naroka – izvršba - lastna menica – verodostojna listina – sklepanje po nasprotnem razlogovanju
Dopis, ki mu tudi niso bile predložene listine, iz katerih bi bilo mogoče razbrati opravičljivost napovedanega izostanka, ni mogel biti podlaga za preklic (preložitev) tega naroka.
Drugi odstavek 23. člena ZIZ (med drugim) določa, da je menica s protestom verodostojna listina, kadar je to potrebno za nastanek terjatve. Iz drugega odstavka 23. člena ZIZ tako lahko s sklepanjem po nasprotnem razlogovanju izpeljemo pravilo, da ima lahko tudi menica, ki ni protestirana, lastnost verodostojne listine: to je v vseh tistih primerih, v katerih protest ni pogoj za nastanek uveljavljene menične terjatve.
cesija - bianko menica - prenos pravic iz menice z indosamentom - opredelitev remitenta - prenos pravice do izpolnitve menice
Menica se prenaša z indosamentom oziroma natančneje, z indosamentom se prenašajo menične pravice (pravice iz papirja), sam vrednostni papir pa z izročitvijo (tradicijo). Ker se mora zakoniti imetnik izkazati z nepretrgano verigo indosamentov, ta veriga pa je lahko razvidna le od prvega imetnika – remitenta naprej, je indosiranje bianko menice mogoče le, če je v njej naveden remitent. Bianko menica, ki ne vsebuje navedbe remitenta, se prenaša na enak način kot prinosniški vrednostni papirji, tj. z izročitvijo, poleg same biankomenične listine pa je treba prenesti še pooblastilo, v skladu s katerim je treba listino izpolniti. Pravica do izpolnitve biankomenične listine se prenaša po civilnopravnih predpisih za prenos terjatve (cesija). Domneva se, da je z izročitvijo bianko menice (molče) dano oziroma preneseno tudi pooblastilo za izpolnitev, pri čemer pa lahko dolžnik dokaže nasprotno.
Tožnica uveljavlja od toženca plačilo neporavnanih obveznosti le na podlagi njegovega meničnega poroštva in ne tudi na podlagi zaveze toženca kot pravnega naslednika izdajatelja menice. Kot avalist pa je toženec lahko podal vse tiste ugovore, ki jih ima izdajatelj menice. Avalist je odgovoren prav tako, kakor tisti, za katerega je porok (prvi odstavek 31. člena ZM v zvezi s tretjim odstavkom 109. člena ZM), zato ima pravico do ugovorov, do katerih ima pravico tisti, za katerega jamči. Njegova obveznost ne more biti večja od obveznosti meničnega zavezanca, za katerega je prevzel menično poroštvo. Tudi zoper obveznosti iz bianco menice, ki jo izpolni remitent v nasprotju z navodili, ki mu jih je dal izdajatelj lastne menice, lahko avalist ugovarja nepravilno izpolnitev menice.
Toženec je utemeljeno ugovarjal, da je obveznost posojilojemalca z iztekom enoletnega roka od objave izbrisa družbe J. d.o.o. iz sodnega registra prenehala, ker tožnica v tem roku ni vložila tožbe proti družbenikom izbrisane družbe. Tožnica je zato menično vsoto v bianco menici izpolnila v nasprotju z obveznostjo iz temeljnega posla in s tem presegla pooblastila izdajatelja menice. Ker menična obveznost ni nastala, izdana bianco menica niti izdajatelja oziroma njegovih pravnih naslednikov niti avalista ne zavezuje kot menica.