Upoštevaje drugi odstavek 475. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1), ki zapoveduje subsidiarno uporabo Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) samo za položaje, ki niso (drugače) urejeni v ZTFI-1, je za odločitev o dovoljenosti pritožbe v tem primeru upoštevna ureditev v ZTFI-1 in s tem določba 482. člena istega zakona, ki izključuje pritožbo.
V 319. členu ZPP je opredeljen institut pravnomočnosti sodbe kot vezanost sodišča in strank na vsebino sodne odločbe in kot prepoved ponovnega razpravljanja o isti stvari. S tem pa je povezano vprašanje identitete stvari.
V obravnavanem pravdnem postopku je tožnica svoj zahtevek za plačilo 9.279,22 EUR s pripadki zoper toženca utemeljevala tako na temeljnem pravnem poslu kot na menici. To pomeni, da se tožničin zahtevek nanaša na različna historična dogodka, se pravi na različno dejansko podlago, ki jo po določilu prvega odstavka 186. člena ZPP mora vsebovati vsaka tožba.
Subjektivna identiteta je torej podana, saj sta pravdni stranki isti, objektivna identiteta tožbenih zahtevkov pa v I. in II. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje ni podana.
ravnomočnost - lastna menica - res iudicata - identični tožbeni zahtevek - objektivna in subjektivna identiteta tožbenega zahtevka - plačilo na podlagi menice - plačilo na podlagi temeljnega (kavzalnega) pravnega posla
Zavrnitev dokaznega predloga, ki bi ovrgel rezultate dosedanjega dokaznega postopka z argumentom, da so že izvedeni dokazi tako prepričljivi in popolni, da jih tudi nov dokaz ne bi mogel ovreči, ni dopustna.
Iz očitka sodišča druge stopnje tožniku je razbrati, da je avalistov podpis na menici pridobil na nepošten način, v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bila menica izročena in brez toženčeve vednosti, da se podpisuje kot avalist. V tem primeru je govora o pomanjkanju volje podpisati se in jamčiti kot avalist, in ne o nepošteni pridobitvi menice (drugi odstavek 16. člena ZM).
Menična klavzula „brez obvestila“ ne more nadomestiti klavzule „brez protesta“. Vrhovno sodišče je že v sodbi II Ips 245/2012 z dne 24. 4. 2014 pojasnilo, da pri klavzuli „brez obvestila“ trasatu ni treba čakati na obvestilo trasanta (klavzula „po obvestilu“ po drugi strani pomeni obveznost trasata, naj ne akceptira menice oziroma ne plača, dokler ga trasant ne obvesti), protestna klavzula pa se praviloma izraža z besedami „brez stroškov“ ali „brez protesta“. Zato klavzula „brez obvestila“ nima enakega pomena in pravne posledice kot klavzula „brez protesta“. Vendar pa je Vrhovno sodišče v navedeni zadevi tudi pojasnilo, da je to bistveno le v primeru trasirane menice oziroma v primeru, ko se spor o pomenu zapisanega ne nanaša na stranke menične izjave. V nasprotnem primeru (ko gre za neskladje med menico kot vrednostnim papirjem in pooblastilom za izpolnitev menice, pravdni stranki pa sta tudi stranki menične izjave - prav takšna pa sta navedeni in obravnavani primer) je namreč odločilno, kaj sta stranki dogovorili v menični izjavi. Menična izjava ima naravo obligacijskega razmerja, v katerem se izdajatelj zaveže, da bo izdal menico v skladu z zakonom in dogovorom, upnik pa se zaveže dati nasprotno dajatev. To pomeni, da bo bianco lastna trasirana menica vsebovala takšno vsebino, kot so jo dogovorile stranke menične izjave.