CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS00035860
ZPP člen 319.
pravnomočnost - menica - lastna menica - objektivna identiteta tožbenega zahtevka - res iudicata - temeljni posel - plačilo na podlagi temeljnega (kavzalnega) pravnega posla - objektivna in subjektivna identiteta tožbenega zahtevka - dopuščena revizija
V 319. členu ZPP je opredeljen institut pravnomočnosti sodbe kot vezanost sodišča in strank na vsebino sodne odločbe in kot prepoved ponovnega razpravljanja o isti stvari. S tem pa je povezano vprašanje identitete stvari. V obravnavanem pravdnem postopku je tožnica svoj zahtevek za plačilo 9.279,22 EUR s pripadki zoper toženca utemeljevala tako na temeljnem pravnem poslu kot na menici. To pomeni, da se tožničin zahtevek nanaša na različna historična dogodka, se pravi na različno dejansko podlago, ki jo po določilu prvega odstavka 186. člena ZPP mora vsebovati vsaka tožba. Subjektivna identiteta je torej podana, saj sta pravdni stranki isti, objektivna identiteta tožbenih zahtevkov pa v I. in II. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje ni podana. ravnomočnost - lastna menica - res iudicata - identični tožbeni zahtevek - objektivna in subjektivna identiteta tožbenega zahtevka - plačilo na podlagi menice - plačilo na podlagi temeljnega (kavzalnega) pravnega posla
Ob ugotovitvi dejstva, da je bila med strankama sklenjena pogodba z uveljavitvijo odkupne opcije dne 18. 6. 2010, tožba za njeno izpolnitev pa vložena dne 6. 11. 2014, je očitno, da materialno pravo o zastaranju terjatve tožeče stranke ni moglo biti zmotno uporabljeno, kot to trdi revidentka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS00019557
ZPP člen 319, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - pravnomočnost - lastna menica - res iudicata - identični tožbeni zahtevek - objektivna in subjektivna identiteta tožbenega zahtevka - plačilo na podlagi menice - plačilo na podlagi temeljnega (kavzalnega) pravnega posla
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo procesno pravo, ko je zaključilo, da gre v I. in II. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje za subjektivno in objektivno identična tožbena zahtevka (319. člen ZPP) in da je zato sodišče prve stopnje dvakrat odločilo o isti stvari.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS00017439
ZM člen 107. ZIZ člen 62, 62/2.
bianco menica - lastna menica - trasirana menica - menično pooblastilo - prekluzija - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog
Če se obrazec trasirane menice uporablja za lastno menico, se praviloma besedilo „plačajte za to“ (nalog plačila) spremeni v besedilo „plačam, bom plačal, plačamo“ (obljuba plačila). Po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in razveljavitvi sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj, se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. V pravdnem postopku sodišče tako odloča le o zahtevku in stroških (ne pa tudi o dovoljenosti izvršbe).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS00015839
ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2-8. ZM člen 3, 3/2, 16.
bianco menica - pooblastilo za izpolnitev bianco menice - temeljno razmerje - kavzalno razmerje - dokazovanje - zaslišanje priče - materialno procesno vodstvo - zavrnitev dokaznega predloga - možnost obravnavanja pred sodiščem - vnaprejšnja dokazna ocena - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zavrnitev dokaznega predloga, ki bi ovrgel rezultate dosedanjega dokaznega postopka z argumentom, da so že izvedeni dokazi tako prepričljivi in popolni, da jih tudi nov dokaz ne bi mogel ovreči, ni dopustna.
Menična izjava ima naravo obligacijskega razmerja, v katerem se izdajatelj zaveže, da bo izdal menico v skladu z zakonom in dogovorom, upnik pa se zaveže dati nasprotno dajatev. To pomeni, da bo bianco lastna trasirana menica vsebovala takšno vsebino, kot so jo dogovorile stranke menične izjave. V konkretnem primeru je bistveno, da je bila bianco menica izdana kot sredstvo zavarovanja in vsebuje takšno vsebino, kot je bila dogovorjena z menično izjavo. Toženec je v zavarovanje terjatve iz kreditne pogodbe tožnici kot fizična oseba predložil bianco podpisano menico in podpisani menični izjavi z dne 15. 6. 2010 in 12. 1. 2012, iz katerih jasno izhaja, da je tožnico nepreklicno pooblastil, da izpolni bianco menico v zvezi s kreditojemalkinim dolgom iz kreditne pogodbe. Podlago za toženčevo obveznost po sodbah sodišč nižje sodbe predstavlja toženčeva menična zaveza.
Iz očitka sodišča druge stopnje tožniku je razbrati, da je avalistov podpis na menici pridobil na nepošten način, v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bila menica izročena in brez toženčeve vednosti, da se podpisuje kot avalist. V tem primeru je govora o pomanjkanju volje podpisati se in jamčiti kot avalist, in ne o nepošteni pridobitvi menice (drugi odstavek 16. člena ZM).
Določbe o predrugačenju menice (68. člen ZM) se uporabljajo le v primeru, ko gre za spremembo besedila, potem ko je bila menica že izpolnjena in je pridobila naravo vrednostnega papirja. V konkretnem primeru je do spremembe besedila prišlo v sklopu izpolnjevanja bianko menice, ki je šele s samo izpolnitvijo in spremembo besedila postala perfektna veljavna menica. Vprašanje je tako zgolj ali je bila bianko menica izpolnjena v skladu z meničnim pooblastilom.
Glede veljavnosti menice zadošča, da je na menici podpis trasanta, ne glede na to ali je ta podpis resničen ali ne, zato je revizijski očitek, da bi bila zaradi morebitno nepravilnega podpisa trasanta menica nična, zmoten.
KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS4002917
ZGD-1 člen 384, 387, 387/3. ZNVP člen 81b.
iztisnitev manjšinskih delničarjev - zastavna pravica na delnicah - delnice manjšinskih delničarjev - prenehanje zastavne pravice - izbris zastavne pravice na delnicah - prenos delnic na glavnega delničarja - vpis v sodni register
Zastavna pravica na delnicah manjšinskega delničarja ex lege preneha z dnem vpisa sklepa skupščine o prenosu delnic v sodni register. Položaj zastavnih upnikov je ob prenosu (zastavljenih) delnic na glavnega delničarja varovan z določbo 1. točke četrtega odstavka 81.b. člena ZNVP, po kateri je zastavni upnik s prenosom zastavljenih delnic na glavnega delničarja upravičen do denarne odpravnine za prenos.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS0018128
OZ člen 364, 364/1, 364/2, 369, 369/2, 403, 403/1, 1034, 1034/3.
zastaranje - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - učinki pripoznave dolga glavnega dolžnika na pretrganje zastaranja do poroka - učinki pripoznave dolga enega solidarnega dolžnika na pretrganje zastaranja do drugega solidarnega dolžnika - zavarovanje terjatve - bianco menica - prekluzija - pravica do izjave v postopku
Eden od več (so)dolžnikov lahko nastopa v različnih pravnih položajih; bodisi kot solidarni dolžnik (na primer s pogodbo, s katero je dogovorjena solidarna obveznost dolžnikov, razen če se ta po določbi 394. členu OZ že domneva, ali s pogodbo o pristopu k dolgu po 432. členu OZ) bodisi kot subsidiarni ali solidarni porok (določbe 1019. člena OZ). Za presojo učinkov pripoznave dolga enega od sodolžnikov v takšnih obligacijskih razmerjih sta pomembni določba tretjega odstavka 1034. člena OZ, ki ureja učinke pretrganja zastaranja med glavnim dolžnikom in porokom, ter določba prvega odstavka 403. člena OZ, ko gre za učinke pretrganja zastaranja v razmerju med solidarnimi dolžniki. V obeh primerih, ne glede na to, ali ima revident položaj poroka ali enega od solidarnih dolžnikov, pripoznava dolga s strani družbe T., d. o. o., ne more pretrgati zastaranja v razmerju do revidenta. Z nasprotnim stališčem je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo glede pretrganja zastaranja (drugi odstavek 369. člena OZ).
Vsebina revizijskih očitkov v zvezi z zatrjevano protispisnostjo (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) je v konkretnem primeru resnično usmerjena zoper vsebinsko prepričljivost dokazne ocene sodišč nižjih stopenj, ki zaradi svoje dejanske narave ne more biti predmet revizijskega postopka (tretji odstavek 370. člena ZPP).
Pri trasirani lastni menici se domneva, da se z izdajo menice in podpisom trasanta šteje, da je menica tudi akceptirana. Pri trasirani lastni menici trasant ne podpisuje menice kot akceptant, vendar nastopa v vlogi akceptanta in se šteje, kot da je menica akceptirana.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017944
ZM člen 15, 16, 16/2. OZ člen 7, 233, 1024.
bianco menica - lastna menica - pooblastilo za izpolnitev menice - menična izjava - poroštvo - ne bis in idem - ugovor res iudicata - ugovor razsojene stvari - zastaranje temeljnega posla - zavarovanje plačila dolga - naknadna dopolnitev menice
Ugovor pravnomočno razsojene stvari ni utemeljen. V prvem sojenju je šlo namreč za drugačno dejansko stanje (historični dogodek) kot v obravnavani zadevi, saj je sodišče odločalo o obveznosti iz listine (bianco menice), ki še ni bila menica in še ni ustvarjala obveznosti, ker bianco menica ni imela vseh sestavin glede na 16. člen ZM. Bianco menica postane prava menica (vrednostni papir) šele s pravilno izpolnitvijo. Obveznost torej še ni nastala in zato tudi ni mogla zapasti. V obravnavani zadevi pa je predmet presoje zahtevek iz menice, saj je bianco menica s pravilno tožničino izpolnitvijo postala prava menica z zapadlo menično obveznostjo. Glede na to, da toženec kot izdajatelj bianco menice ni dolžnik iz temeljnega razmerja (tožnica je upnica iz temeljnega razmerja) in da je bianco menico izdal z namenom zavarovanja izpolnitve iz temeljnega posla, v menično-poroštveni izjavi pa ni določil (omejil) roka dospelosti menice, ugovor zastaranja kreditne obveznosti ne more biti upošteven.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017738
ZM člen 16, 16/2, 30, 31, 31/1, 45, 109, 109/3.
menica - trasirana bianco menica - pooblastilo za izpolnitev menice - menična izjava - dopuščena revizija - menično jamstvo - protest menice - klavzula brez obvestila - klavzula brez protesta
Menična klavzula „brez obvestila“ ne more nadomestiti klavzule „brez protesta“. Vrhovno sodišče je že v sodbi II Ips 245/2012 z dne 24. 4. 2014 pojasnilo, da pri klavzuli „brez obvestila“ trasatu ni treba čakati na obvestilo trasanta (klavzula „po obvestilu“ po drugi strani pomeni obveznost trasata, naj ne akceptira menice oziroma ne plača, dokler ga trasant ne obvesti), protestna klavzula pa se praviloma izraža z besedami „brez stroškov“ ali „brez protesta“. Zato klavzula „brez obvestila“ nima enakega pomena in pravne posledice kot klavzula „brez protesta“. Vendar pa je Vrhovno sodišče v navedeni zadevi tudi pojasnilo, da je to bistveno le v primeru trasirane menice oziroma v primeru, ko se spor o pomenu zapisanega ne nanaša na stranke menične izjave. V nasprotnem primeru (ko gre za neskladje med menico kot vrednostnim papirjem in pooblastilom za izpolnitev menice, pravdni stranki pa sta tudi stranki menične izjave - prav takšna pa sta navedeni in obravnavani primer) je namreč odločilno, kaj sta stranki dogovorili v menični izjavi. Menična izjava ima naravo obligacijskega razmerja, v katerem se izdajatelj zaveže, da bo izdal menico v skladu z zakonom in dogovorom, upnik pa se zaveže dati nasprotno dajatev. To pomeni, da bo bianco lastna trasirana menica vsebovala takšno vsebino, kot so jo dogovorile stranke menične izjave.
Ugovor napake volje podpisnika menice se presoja po splošnih pravilih obligacijskega prava. Za njegovo uveljavitev bi toženec moral vložiti (nasprotno) oblikovalno tožbo, v skladu z določbami Obligacijskega zakonika, ki urejajo napake volje ter sodno prakso, ki se je oblikovala na njihovi podlagi.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017676
ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14. ZM člen 16, 16/2, 27, 52, 52/1.
trasirana bianco menica - pooblastilo za izpolnitev menice - menična izjava - menični ugovor - ugovor delnega poplačila dolga
Ker je bila bianco menica izdana v zavarovanje terjatve iz posojilne pogodbe v višini 7.000.000,00 SIT z morebitnimi zamudnimi obrestmi in morebitnimi stroški na podlagi Pogodbe o kratkoročnem posojilu št. 009529799 z dne 29. 11. 1995, sklenjene med družbo T., d. o. o., kot dolžnikom (trasantom) in tožnico kot upnico, pri čemer je bilo pooblastilo za izpolnitev menice dano s strani dolžnika in obeh akceptantov, torej tudi toženca, terjatev pa je bila (glede na ugotovitev pritožbenega sodišča) že delno poplačana, in sicer dne 26. 7. 2000 v znesku 729.811,24 SIT (objektivni ugovor, da je menični dolžnik delno plačal dolg), bi pritožbeno sodišče to plačilo glede na konkretne okoliščine morali upoštevati. Glede na navedeno ni bistveno, da je bilo delno plačilo dolga izvršeno po dospelosti menice.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002714
ZPP člen 284, 284/1, 286, 339, 339/1, 339/2-8. ZM člen 11, 11/3, 16, 16/1, 78.
menica - lastna menica - prenos menice - indosament - pooblastilo za izpolnitev menice - prekoračitev pooblastila - izročitev menice v hrambo - zastaranje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - prekluzija - res iudicata
Tožena stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje (poleg ugovora v izvršilnem postopku) vložila tri pripravljalne vloge, pri čemer sodišče prve stopnje ni upoštevalo zadnje, četrte pripravljalne vloge. Med tretjo in zadnjo pripravljalno vlogo tožeča stranka ni vložila nobene pripravljalne vloge, zato zadnja vloga tožene stranke, ki je sodišče prve stopnje ni upoštevalo, tudi ni bila nujno potrebna za odgovor na navedbe tožeče stranke. Pravilno je stališče pritožbenega sodišča, da izročitev menice v hrambo ne izkazuje nepravilnega prenosa menice, saj se indosament glasi na prinosnika (bianco indosament, tretji odstavek 11. člena ZM).
Iz listine, na podlagi katere je tožnik v tem postopku zahteval plačilo, izhaja, da je toženec kot trasant izdal nalog samemu sebi kot trasatu, naj ob zapadlosti plača menično vsoto remitentu, tožniku. Toženčev podpis je na licu menice sicer naveden zgolj v rubriki, ki se nanaša na trasanta, vendar glede na določbo prvega odstavka 24. člena ZM to povsem zadostuje za zaključek, da je toženec s tem podpisom obenem akceptiral menico in s tem postal glavni menični zavezanec v razmerju do tožnika kot remitenta. Po vsebini gre torej za trasirano lastno menico in ne za lastno menico, zato je zaključek sodišča druge stopnje, da je menica nična, ker ne vsebuje nepogojne obljube plačila, materialnopravno zmoten. Vsebina dopustnih ugovorov pri lastnih in trasiranih menicah, vključno z ugovori iz temeljnega posla, je torej enaka, in je odvisna od tega, ali je zaveza meničnega dolžnika s kroženjem menice postala abstraktna ali ne. Revident je spregledal, da je določba 16. člena ZM uvrščena v prvi del zakona, ki ureja trasirane menice, določba prvega odstavka 109. člena ZM, ki sicer ureja lastno menico, pa glede tega vprašanja prav tako napotuje na uporabo 16. člena ZM, zato pri obsegu dopustnih ugovorov med obema vrstama menic ni razlik.