USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0066637
EKČP člen 2. URS člen 17. ZOR člen 154, 154/1, 200. ZKP člen 150. ZPol člen 49. ZDPra člen 16, 16/1.
pravica do povračila škode - povrnitev nepremoženjske škode - pravica do življenja - nedotakljivosti človekovega življenja - odškodninska odgovornost države za ravnanje državnega organa - opustitev dolžne preiskave domnevnega kaznivega dejanja - prikriti preiskovalni ukrepi - pogoji za uporabo ukrepa - utemeljeni razlogi za sum - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - denarna odškodnina - premoženjskopravni zahtevki - adhezijski postopek - pravdni stroški - stroški zastopanja državnega pravobranilstva
Tožena stranka bi bila lahko odgovorna za opustitev dolžne preiskave storjenega dejanja le, bi bilo njeno ravnanje očitno v nasprotju s predpisi o vodenju predkazenskega postopka.
ZDR člen 87, 110, 111, 204. ZPP člen 141, 155, 163.
sodno varstvo - stroški postopka - osebna vročitev - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ZOdvT - vročanje odpovedi - nagrada za pritožbo
Pooblaščenec tožene stranke je nagrado za sestavo pritožbe priglasil na zadnjem naroku za glavno obravnavo pred sodiščem prve stopnje, torej še preden je prejel pisni odpravek sodbe. Ker se ta nagrada prizna za dodatno preučitev zadeve in preizkus možnosti uspeha pravnega sredstva, že pojmovno ni mogoče, da bi sodišče prve stopnje pooblaščencu nagrado priznalo.
odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - pripojitev - prijava pri zavodu za zaposlovanje
Glede na to, da je bila kratkotrajna prijava tožnice pri Zavodu RS za zaposlovanje potrebna zaradi zagotovitve financiranja njene zaposlitve pri toženi stranki po tem, ko ji je delovno razmerje zaradi stečaja prenehalo, bi bilo nesprejemljivo, če se ji delovna doba pred stečajem ne bi upoštevala pri izračunu odpravnine, do katere je upravičena zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki.
ZDR člen 84, 84/1, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2. ZVOP-1 člen 77, 77/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - dokazovanje - videonadzor - sodelovanje sindikata
Tožnica je delala v kuhinji zdravstvene ustanove (bolnišnice), v kateri je toliko bolj pomembno, da se upoštevajo sanitarni predpisi. Tožena stranka je zaradi očitanih kršitev obveznosti iz delovnega razmerja (vnos in iznos živil iz kuhinje v nasprotju z navodili) utemeljeno izgubila zaupanje vanjo, delovnega razmerja med strankama pa ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do poteka odpovednega roka. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita.
ZDen člen 5, 72, 73. ZNP člen 37. ZPP člen 338, 338/1, 338/1-2, 338/1-3, 350, 365, 365-2.
denacionalizacijski postopek – predlog za odškodnino – (ne)odplačna pridobitev premoženja
V obravnavanem primeru je nesporno, da je pravna prednica predlagateljice nepremično premoženje, ki je bilo vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu, pridobila na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 22. 11. 1953, ki pomeni pravni posel iz 5. člena ZDen. Takšna pridobitev je neodplačna, saj je do nje prišlo ob podržavljenju, ko prodajalec – denacionalizacijski upravičenec ni svobodno in prostovoljno vstopil v pravno razmerje in sklenil pogodbo, pa čeprav je zato dobil določeno denarno odmeno.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Vrhovno sodišče je v podobnih sporih že zavzelo stališče, da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi (za razliko od redne odpovedi), predpostavlja takojšnje prenehanje pogodbenega razmerja, ker delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, če je pogodba sklenjena za določen čas. Ta pogoj pa ni podan, če delodajalec kljub izredni odpovedi omogoči delavcu nadaljevanje delovnega razmerja, saj s tem kljub obstoju razlogov za izredno odpoved pritrdi možnost nadaljevanja delovnega razmerja (do izteka odpovednega roka), kar je v nasprotju z institutom izredne odpovedi. Tožena stranka je s tem, ko je dopustila, da je tožnik ostal na delu še 14 dni, kršila 1. odstavek 110. člena ZDR, zato je izredna odpoved nezakonita.
URS člen 15, 33, 69. ZPP člen 154, 154/1, 161, 161/1, 193, 338, 338/1, 353. ZVKD-1 člen 39, 39/1, 39/2, 84, 84/2.
odškodnina – nadomestilo – razglasitev za kulturni spomenik
Lastnik kulturnega spomenika ni upravičen do nadomestila za zmanjšanje tržne vrednosti spomenika, posledice razglasitve za kulturni spomenik, pač pa samo do nadomestila pod pogoji in merilih iz prvega, drugega in tretjega odstavka 39. člena ZVKD-1.
Predlagateljica ne spada med osebe, ki so po določbi prvega odstavka 125.c člena ZZK-1 upravičene do vlaganja pisnih vlog. Po podatkih spisa jo zastopa pooblaščena odvetnica, zato morajo biti skladno z določbo četrtega odstavka 125.a člena ZZK-1 vse njene vloge v zemljiškoknjižnem postopku vložene elektronsko. Če je vloga vložena pisno, se zanjo uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah in jo sodišče zavrže (šesti odstavek 125.a člena ZZK-1).
razlaga spornih določil – skupni namen pogodbenikov
V skladu z določbo drugega odstavka 82. člena OZ se pri razlagi spornih določil pogodb ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določila razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava. Eden izmed načinov ugotavljanja skupnega namena pogodbenikov so lahko nesporna pogodbena določila.
ZIZ člen 9, 9/2, 257, 257/1, 258, 258/1-1. ZPP člen 7, 212, 214, 214/2, 339, 339/1.
predlog za izdajo predhodne odredbe – slabo finančno stanje dolžnika – neprerekana dejstva – priznana dejstva – relativna bistvena kršitev postopka
Trditve o slabem finančnem položaju dolžnika so ostale neprerekane in se zato v skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP štejejo za priznane. Kljub temu je sodišče prve stopnje odločilo, da slabo finančno stanje dolžnika ni izkazano. Sodišče prve stopnje je s tem kršilo določila 7. člena, 212. člena in drugega odstavka 214. člena ZPP, kar bi lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je namreč samo drugače presodilo dejstva, za katera bi moralo upoštevati, da jih je stranka smiselno priznala.
ugotovitev nedopustnosti izvršbe – pravica, ki preprečuje izvršbo – originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev – hipoteka na podlagi zaznambe izvršbe v zemljiški knjigi – solidarna odgovornost zunajzakonskih partnerjev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem
Tožnik je vpisan kot solastnik v zemljiški knjigi (to pravico je pridobil originarno, izvira iz skupnega premoženja), zato je to ovira za izvršbo, ki je nedopustna. S tem vpisom je v povezavi s sodbo navzven izkazan obstoj skupnega premoženja, trditve v pritožbi, da bi o tem ponovno moralo razpravljati prvostopenjsko sodišče v tem postopku so zato zmotne. Podatki iz zemljiške knjige namreč uživajo javno zaupanje. Če pa upnik meni, da ga je dolžnik s svojim ravnanjem oškodoval, oz. da je svoje pravice zlorabil, glede na pripoznavo tožbenega zahtevka v pravdi, ima v takih primerih na razpolago določena pravna sredstva, možnost ima izpodbijati pravna dejanja dolžnika (v konkretnem primeru procesno dejanje pripoznave).
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0072372
ZGD-1 člen 300, 300/1, 300/6, 318, 318/1, 318/2, 318/3, 321, 321/1. ZNVP člen 32, 66a, 66a/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
imenovanje posebnega revizorja – določno in konkretno oblikovan predlog – sum o neprištevnosti ali manjših kršitvah zakona ali statuta – stroški postopka
Predlagatelju delnic ni treba shraniti pri klirinško depotni družbi v primeru, da so izdane v nematerializirani obliki, prav tako pa iz nobene druge določbe zakona ne izhaja obveznost, da bi predlagatelji morali v primeru nematerializiranih delnic ustanoviti pravico do prepovedi razpolaganja z delnicami v skladu z 32. členom ZNVP in jo vpisati v centralni register pri KDD.
Sodišče lahko posebnemu revizorju naloži zgolj preverbo poslov, ne pa tudi ugotavljanja oškodovanja družbe oziroma delničarjev.
ZIZ člen 15, 38, 38/2. ZPP člen 270, 270/1, 270/-14, 343, 343/4.
izvršba na nepremičnine – pristop k izvršbi – odlog izvršbe na predlog enega upnika – učinek odloga – navadni sosporniki – pravni interes za pritožbo zoper sklep o odlogu izvršbe – sklep o naložitvi predujma – sklep procesnega vodstva
Upniki iz vodilne in pristopnih zadev v nepremičninski izvršbi imajo položaj navadnih sospornikov in odlog izvršbe za enega od upnikov ne prepreči oprave izvršbe za drugega upnika.
Sklep o naložitvi predujma za delo cenilca je sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe. Če zakon pritožbo izrecno izključuje, je pritožba nedovoljena, ne glede na nepravilni pravni pouk v izpodbijanem sklepu.
odločanje zemljiškoknjižnega sodišča v okviru predloga
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je predlagatelj zemljiškoknjižni predlog vložil izključno zaradi vknjižbe lastninske pravice pri nepremičnini, posameznem delu stavbe št. 8 v stavbi k.o. V. Te ugotovitve pritožba ne izpodbija. Torej sodišče prve stopnje ni imelo podlage za odločanje o nečem, kar ni bilo predmet predloga, saj sodišča odločajo v okviru zahtevkov oz. predlogov.
OZ člen 153, 153/1, 436, 458, 468, 468/1, 468/1-1, 639, 639/3. ZOR člen 177, 177/1, 456, 478, 488, 488/1, 488/1-1, 620, 620/3.
prodajna pogodba – poziv na odpravo napak – pravica kupca odpraviti napake na stroške prodajalca – analogna uporaba določb o podjemni pogodbi – izključitev odgovornosti izvajalca za napake
Če prodajalec napake ne odpravi, lahko kupec interes za pravilno izpolnitev učinkovito uresniči samo, če se mu prizna pravica, da sam zagotovi odpravo te napake na stroške prodajalca. Zaradi tega je v primeru prodajne pogodbe (ob analogni uporabi tretjega odstavka 639. člena OZ) potrebno kupcu priznati pravico odpraviti napako na stroške prodajalca, če prodajalec v primernem roku napake ne odpravi sam.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021308
SPZ člen 118, 118/4, 119, 119/2, 119/6. SZ-1 člen 42, 42/1, 42/2, 42/3. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 358, 358-2, 436, 442.
upravljanje večstanovanjske stavbe - etažni lastniki – plačilo prispevka v rezervni sklad – oblikovanje tožbenega zahtevka - sklepčnost
Plačilo na transakcijski račun upravnika večstanovanjske stavbe je veljavna izpolnitev obveznosti etažnega lastnika iz naslova prispevka v rezervni sklad. Zadošča, da etažni lastniki od neplačnika zahtevajo plačilo na transakcijski račun upravnika in ni potreben dodatek, da zahtevajo plačilo v rezervni sklad.
zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba hipoteke – odločanje po uradni dolžnosti
Pritožbene navedbe o delnem plačilu terjatve so za odločitev v tej zadevi, ko je sodišče odločalo le o zaznambi izvršbe in ob tem tudi vknjižilo hipoteko po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, neupoštevne.
vpis lastninske pravice na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu – učinek sklepa o izvršbi in sklepa o izročitvi – učinki zaznambe začetka komasacijskega postopka – formalnost zemljiškoknjižnega postopka
1. Sodišče je vknjižbo lastninske pravice na predlagatelja ter izbris zaznambe izvršbe in vknjižene zastavne pravice na predmetnih nepremičninah dovolilo na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, skladno z določbo prvega in drugega odstavka 89. člena ZZK-1. Ker ima zaznamba izvršbe skladno z določbo četrtega odstavka 87. člena ZZK-1 tudi za posledico, da takšen sklep o izročitvi nepremičnine kupcu učinkuje proti zemljiškoknjižnemu lastniku in proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjižena oziroma predznamovana z učinkom po trenutku, ko začne učinkovati zaznamba izvršbe, pa se izkažejo za neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da predmetni sklep o izročitvi ne more učinkovati proti pritožniku D.Š., ker naj bi pridobil lastninsko pravico na sporni nepremičnini parc. št. 207/4 k.o. V. v komasacijskem postopku dne 7.2.2007. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da je bil sklep o izvršbi I 2 z dne 5.2.2007, v zvezi s sklepom I 2 z dne 3.9.1999 pri predmetni nepremičnini zaznamovan z učinkom z dne 13.2.2007, medtem ko je D.Š. lastninsko pravico na tej nepremičnini pridobil z vpisom v zemljiško knjigo z dne 29.5.2009.
2. Pri predmetnih nepremičninah je bil zaznamovan začetek komasacijskega postopka, vendar takšna zaznamba ni ovira za pridobitve lastninske pravice v izvršbi.
STVARNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021772
OZ člen 99, 99/2. SZ člen 25, 49, 49/2. ZPP člen 181. ZVKSES člen 21, 22, 22/1, 23, 23/3, 23/3-2, 29.
upravnik večstanovanjske stavbe - etažni lastnik - aktivna legitimacija
Določila člena 49/II SZ izrecno dovoljujejo, da je lahko upravnik tudi eden izmed etažnih lastnikov. V čas sprejema citiranega akta in pogodbe o določitvi upravnika v vlogi toženca, je slednji še bil večinski lastnik etažnih stanovanj v tej stavbi. To lahko le pove, da je toženec po zakonu spadal v krog upravičenih oseb za upravnika.