nepremoženjska škoda - odškodnina za smrt bližnjega – premoženjska škoda – denarna renta zaradi izgubljenega preživljanja – trajanje rente
Pri odmeri odškodnine za smrt bližnjega je potrebno pri odmeri upoštevati, da je pokojnik vrsto let bil na začasnem delu v Sloveniji, zaradi česar ni bilo take povezanosti v družini. Ni podlage, da se renta določi za določen čas.
predhodna odredba – domneva o obstoju nevarnosti – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – zanikanje poslovnega razmerja v ugovoru – novela ZIZ-I
Varstvo lahko uživajo samo tisti, ki procesne institute uporabljajo skladno z njihovim namenom in skladno z načeli postopkovnega prava. Ne more pa se pritožbeno sodišče strinjati s stališčem pritožnika, da je zakonodajalec sankcioniral z uveljavitvijo ZIZ – I zlorabe procesnih pravic, ki terjajo drugačno uporabo zakona, torej uporabo za nazaj. Upniki so pridobili z novelo ZIZ – I možnost predlagati predhodno odredbo na podlagi domneve nevarnosti zoper vse dolžnike, ki so v ugovoru zanikali obstoj obligacijskega razmerja, ne glede na to, iz katerega nagiba so ga zanikali. Iz nobene določbe novele ZIZ – I ne izhaja, da le ta z uveljavitvijo domneve nevarnosti kaznuje tiste dolžnike, ki so in bodo v postopku zlorabili procesni inštitut ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/1, 166.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - odškodnina - reparacija - odškodnina za neizkoriščen letni dopust
Odškodnina iz 118. člena ZDR po sodni praksi predstavlja denarno nadomestilo (odmeno) namesto reintegracije, zato pri njej ni potrebno ugotavljati elementov odškodninske odgovornosti po splošnih pravilih civilnega prava.
ZDR člen 84, 84/1, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2. ZVOP-1 člen 77, 77/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - dokazovanje - videonadzor - sodelovanje sindikata
Tožnica je delala v kuhinji zdravstvene ustanove (bolnišnice), v kateri je toliko bolj pomembno, da se upoštevajo sanitarni predpisi. Tožena stranka je zaradi očitanih kršitev obveznosti iz delovnega razmerja (vnos in iznos živil iz kuhinje v nasprotju z navodili) utemeljeno izgubila zaupanje vanjo, delovnega razmerja med strankama pa ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do poteka odpovednega roka. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita.
vpis lastninske pravice na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu – učinek sklepa o izvršbi in sklepa o izročitvi – učinki zaznambe začetka komasacijskega postopka – formalnost zemljiškoknjižnega postopka
1. Sodišče je vknjižbo lastninske pravice na predlagatelja ter izbris zaznambe izvršbe in vknjižene zastavne pravice na predmetnih nepremičninah dovolilo na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, skladno z določbo prvega in drugega odstavka 89. člena ZZK-1. Ker ima zaznamba izvršbe skladno z določbo četrtega odstavka 87. člena ZZK-1 tudi za posledico, da takšen sklep o izročitvi nepremičnine kupcu učinkuje proti zemljiškoknjižnemu lastniku in proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjižena oziroma predznamovana z učinkom po trenutku, ko začne učinkovati zaznamba izvršbe, pa se izkažejo za neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da predmetni sklep o izročitvi ne more učinkovati proti pritožniku D.Š., ker naj bi pridobil lastninsko pravico na sporni nepremičnini parc. št. 207/4 k.o. V. v komasacijskem postopku dne 7.2.2007. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da je bil sklep o izvršbi I 2 z dne 5.2.2007, v zvezi s sklepom I 2 z dne 3.9.1999 pri predmetni nepremičnini zaznamovan z učinkom z dne 13.2.2007, medtem ko je D.Š. lastninsko pravico na tej nepremičnini pridobil z vpisom v zemljiško knjigo z dne 29.5.2009.
2. Pri predmetnih nepremičninah je bil zaznamovan začetek komasacijskega postopka, vendar takšna zaznamba ni ovira za pridobitve lastninske pravice v izvršbi.
ugotovitev nedopustnosti izvršbe – pravica, ki preprečuje izvršbo – originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev – hipoteka na podlagi zaznambe izvršbe v zemljiški knjigi – solidarna odgovornost zunajzakonskih partnerjev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem
Tožnik je vpisan kot solastnik v zemljiški knjigi (to pravico je pridobil originarno, izvira iz skupnega premoženja), zato je to ovira za izvršbo, ki je nedopustna. S tem vpisom je v povezavi s sodbo navzven izkazan obstoj skupnega premoženja, trditve v pritožbi, da bi o tem ponovno moralo razpravljati prvostopenjsko sodišče v tem postopku so zato zmotne. Podatki iz zemljiške knjige namreč uživajo javno zaupanje. Če pa upnik meni, da ga je dolžnik s svojim ravnanjem oškodoval, oz. da je svoje pravice zlorabil, glede na pripoznavo tožbenega zahtevka v pravdi, ima v takih primerih na razpolago določena pravna sredstva, možnost ima izpodbijati pravna dejanja dolžnika (v konkretnem primeru procesno dejanje pripoznave).
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0072372
ZGD-1 člen 300, 300/1, 300/6, 318, 318/1, 318/2, 318/3, 321, 321/1. ZNVP člen 32, 66a, 66a/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
imenovanje posebnega revizorja – določno in konkretno oblikovan predlog – sum o neprištevnosti ali manjših kršitvah zakona ali statuta – stroški postopka
Predlagatelju delnic ni treba shraniti pri klirinško depotni družbi v primeru, da so izdane v nematerializirani obliki, prav tako pa iz nobene druge določbe zakona ne izhaja obveznost, da bi predlagatelji morali v primeru nematerializiranih delnic ustanoviti pravico do prepovedi razpolaganja z delnicami v skladu z 32. členom ZNVP in jo vpisati v centralni register pri KDD.
Sodišče lahko posebnemu revizorju naloži zgolj preverbo poslov, ne pa tudi ugotavljanja oškodovanja družbe oziroma delničarjev.
zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba hipoteke – odločanje po uradni dolžnosti
Pritožbene navedbe o delnem plačilu terjatve so za odločitev v tej zadevi, ko je sodišče odločalo le o zaznambi izvršbe in ob tem tudi vknjižilo hipoteko po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, neupoštevne.
sprememba upnika – vstop novega upnika v izvršilni postopek – prekinitev postopka – sklep o nadaljevanju postopka – sprememba sklepa o izvršbi – vmesni procesni sklep – sodniški pomočnik
Sklep o vstopu novega upnika po vložitvi predloga za izvršbo po vsebini pomeni subjektivno spremembo sklepa o izvršbi na upniški strani in je konstitutiven, zato po svoji pravni naravi ne pomeni zgolj vmesnega procesnega sklepa.
Pred odločitvijo o dopustitvi vstopa novega upnika je treba zagotoviti dolžniku pravico do izjave.
SZ-1 člen 23, 23/1, 23/4, 24, 24/4, 24/5, 24/6. OZ člen 190. SPZ člen 68. EZ člen 94, 94/1.
pogodba o upravljanju – solidarna odgovornost etažnega lastnika in najemnika
Etažni lastnik mora o sklenitvi ali spremembi najemne pogodbe takoj obvestiti upravnika in mu sporočiti ime najemnika in število oseb, navedenih v najemni pogodbi. Do trenutka tega obvestila se šteje, da je dolžnik vseh terjatev iz naslova upravljanja večstanovanjske stavbe etažni lastnik.
Pritožbeno sodišče je ob preizkusu materialnega prava po uradni dolžnosti prišlo do ugotovitve, da v času spornega razmerja še ni veljala sprememba SZ-1A, ki je v 4. odstavku 24. člena SZ-1 določila subsidiarno odgovornost vseh etažnih lastnikov in ne zgolj etažnih lastnikov tržnih in službenih stanovanj. Do uveljavitve te spremembe dne 25. 06. 2008 je tako treba obveznost lastnika in najemnika poslovnega prostora obravnavati po ločenih temeljih. Ker sta ti dve podlagi povsem samostojni, je odgovornost etažnega lastnika in najemnika v razmerju do upnikov terjatev (v konkretnem primeru upravnika) lahko le solidarna.
ZIZ člen 15, 38, 38/2. ZPP člen 270, 270/1, 270/-14, 343, 343/4.
izvršba na nepremičnine – pristop k izvršbi – odlog izvršbe na predlog enega upnika – učinek odloga – navadni sosporniki – pravni interes za pritožbo zoper sklep o odlogu izvršbe – sklep o naložitvi predujma – sklep procesnega vodstva
Upniki iz vodilne in pristopnih zadev v nepremičninski izvršbi imajo položaj navadnih sospornikov in odlog izvršbe za enega od upnikov ne prepreči oprave izvršbe za drugega upnika.
Sklep o naložitvi predujma za delo cenilca je sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe. Če zakon pritožbo izrecno izključuje, je pritožba nedovoljena, ne glede na nepravilni pravni pouk v izpodbijanem sklepu.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Vrhovno sodišče je v podobnih sporih že zavzelo stališče, da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi (za razliko od redne odpovedi), predpostavlja takojšnje prenehanje pogodbenega razmerja, ker delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, če je pogodba sklenjena za določen čas. Ta pogoj pa ni podan, če delodajalec kljub izredni odpovedi omogoči delavcu nadaljevanje delovnega razmerja, saj s tem kljub obstoju razlogov za izredno odpoved pritrdi možnost nadaljevanja delovnega razmerja (do izteka odpovednega roka), kar je v nasprotju z institutom izredne odpovedi. Tožena stranka je s tem, ko je dopustila, da je tožnik ostal na delu še 14 dni, kršila 1. odstavek 110. člena ZDR, zato je izredna odpoved nezakonita.
URS člen 15, 33, 69. ZPP člen 154, 154/1, 161, 161/1, 193, 338, 338/1, 353. ZVKD-1 člen 39, 39/1, 39/2, 84, 84/2.
odškodnina – nadomestilo – razglasitev za kulturni spomenik
Lastnik kulturnega spomenika ni upravičen do nadomestila za zmanjšanje tržne vrednosti spomenika, posledice razglasitve za kulturni spomenik, pač pa samo do nadomestila pod pogoji in merilih iz prvega, drugega in tretjega odstavka 39. člena ZVKD-1.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021308
SPZ člen 118, 118/4, 119, 119/2, 119/6. SZ-1 člen 42, 42/1, 42/2, 42/3. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 358, 358-2, 436, 442.
upravljanje večstanovanjske stavbe - etažni lastniki – plačilo prispevka v rezervni sklad – oblikovanje tožbenega zahtevka - sklepčnost
Plačilo na transakcijski račun upravnika večstanovanjske stavbe je veljavna izpolnitev obveznosti etažnega lastnika iz naslova prispevka v rezervni sklad. Zadošča, da etažni lastniki od neplačnika zahtevajo plačilo na transakcijski račun upravnika in ni potreben dodatek, da zahtevajo plačilo v rezervni sklad.
Predlagateljica ne spada med osebe, ki so po določbi prvega odstavka 125.c člena ZZK-1 upravičene do vlaganja pisnih vlog. Po podatkih spisa jo zastopa pooblaščena odvetnica, zato morajo biti skladno z določbo četrtega odstavka 125.a člena ZZK-1 vse njene vloge v zemljiškoknjižnem postopku vložene elektronsko. Če je vloga vložena pisno, se zanjo uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah in jo sodišče zavrže (šesti odstavek 125.a člena ZZK-1).
ZIZ člen 9, 9/2, 257, 257/1, 258, 258/1-1. ZPP člen 7, 212, 214, 214/2, 339, 339/1.
predlog za izdajo predhodne odredbe – slabo finančno stanje dolžnika – neprerekana dejstva – priznana dejstva – relativna bistvena kršitev postopka
Trditve o slabem finančnem položaju dolžnika so ostale neprerekane in se zato v skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP štejejo za priznane. Kljub temu je sodišče prve stopnje odločilo, da slabo finančno stanje dolžnika ni izkazano. Sodišče prve stopnje je s tem kršilo določila 7. člena, 212. člena in drugega odstavka 214. člena ZPP, kar bi lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je namreč samo drugače presodilo dejstva, za katera bi moralo upoštevati, da jih je stranka smiselno priznala.
ZDen člen 5, 72, 73. ZNP člen 37. ZPP člen 338, 338/1, 338/1-2, 338/1-3, 350, 365, 365-2.
denacionalizacijski postopek – predlog za odškodnino – (ne)odplačna pridobitev premoženja
V obravnavanem primeru je nesporno, da je pravna prednica predlagateljice nepremično premoženje, ki je bilo vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu, pridobila na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 22. 11. 1953, ki pomeni pravni posel iz 5. člena ZDen. Takšna pridobitev je neodplačna, saj je do nje prišlo ob podržavljenju, ko prodajalec – denacionalizacijski upravičenec ni svobodno in prostovoljno vstopil v pravno razmerje in sklenil pogodbo, pa čeprav je zato dobil določeno denarno odmeno.
STVARNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021772
OZ člen 99, 99/2. SZ člen 25, 49, 49/2. ZPP člen 181. ZVKSES člen 21, 22, 22/1, 23, 23/3, 23/3-2, 29.
upravnik večstanovanjske stavbe - etažni lastnik - aktivna legitimacija
Določila člena 49/II SZ izrecno dovoljujejo, da je lahko upravnik tudi eden izmed etažnih lastnikov. V čas sprejema citiranega akta in pogodbe o določitvi upravnika v vlogi toženca, je slednji še bil večinski lastnik etažnih stanovanj v tej stavbi. To lahko le pove, da je toženec po zakonu spadal v krog upravičenih oseb za upravnika.
odločanje zemljiškoknjižnega sodišča v okviru predloga
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je predlagatelj zemljiškoknjižni predlog vložil izključno zaradi vknjižbe lastninske pravice pri nepremičnini, posameznem delu stavbe št. 8 v stavbi k.o. V. Te ugotovitve pritožba ne izpodbija. Torej sodišče prve stopnje ni imelo podlage za odločanje o nečem, kar ni bilo predmet predloga, saj sodišča odločajo v okviru zahtevkov oz. predlogov.