objektivne meje pravnomočnosti - tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - pridobitev lastninske pravice v postopku izvršbe na nepremičnini – sklep o domiku – sklep o izročitvi nepremičnine kupcu – služnost stanovanja – prekarij – najemno razmerje – stanovanjska pravica
Stanovanje lahko poleg imetnika služnosti stanovanja uporabljajo tudi člani njegove družine, ki pa sicer niso imetniki osebne služnosti. Vendar pa toženca ni mogoče šteti za družinskega člana imetnice služnosti stanovanja, kar bi mu dajalo pravico uporabljati to stanovanje. Iz izvedenih dokazov namreč izhaja, da toženec z imetnico služnosti stanovanja ne biva v skupnem gospodinjstvu in da živi čisto sam zase v prizidku stanovanjske hiše, torej ju ni mogoče šteti za družinsko življenjsko skupnost.
Sodišče pri odločanju o tožbenem zahtevku upošteva (le) dejstva, ki so obstajala v času do zaključka glavne obravnave. Ob zaključku glavne obravnave dne 6. 5. 2011 je bila lastnica sporne nepremičnine tožnica. Na ta zaključek v ničemer ne vpliva sklep o domiku te nepremičnine kupcu z dne 3. 5. 2011, ki je bil izdan v izvršilni zadevi sodišča prve stopnje In 99/2007. V postopku izvršbe na nepremičnini kupec res pridobi lastninsko pravico na originalen način, vendar ne že s sklepom o domiku, pač pa s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/1, 166.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - odškodnina - reparacija - odškodnina za neizkoriščen letni dopust
Odškodnina iz 118. člena ZDR po sodni praksi predstavlja denarno nadomestilo (odmeno) namesto reintegracije, zato pri njej ni potrebno ugotavljati elementov odškodninske odgovornosti po splošnih pravilih civilnega prava.
pravica uporabe – veljavni pravni naslov za uporabo – gradbeno dovoljenje – trditvena podlaga – kršitev razpravnega načela
Zgolj okoliščina, da tožeča stranka predmetnih nepremičnin ni uporabljala, ji ni avtomatično odvzelo pravic, ki so bile povezane z v zemljiški knjigi vpisano pravico uporabe.
V postopku na prvi stopnji nobena od strank ni zatrjevala, da bi kdo drug razen njiju bil dejanski imetnik pravice uporabe na spornih parcelah oziroma njihov lastnik oziroma, da bi lastnica postala M.. Zato zaključek sodišča prve stopnje, da je postala lastnica predmetnih parcel M. nima ustrezne trditvene podlage in temelji na kršitvi razpravnega načela in posledično na nepravilni uporabi določb 7. in 8. člena ZPP.
motenje posesti – posestno varstvo – ekonomski interes za varstvo posesti – trditvena podlaga
Tožnica je podala zadostno trditveno podlago o tem, da je v času motenja bila posestnica spornega prehoda in o tem, kako je njena dejanska oblast nad prehodom zaradi motilnega ravnanja omejena.
Pri odločanju o upravičenosti zahtevka za sodno varstvo iz naslova motenja posesti je potrebno upoštevati ekonomski interes posestnika.
nepremoženjska škoda - odškodnina za smrt bližnjega – premoženjska škoda – denarna renta zaradi izgubljenega preživljanja – trajanje rente
Pri odmeri odškodnine za smrt bližnjega je potrebno pri odmeri upoštevati, da je pokojnik vrsto let bil na začasnem delu v Sloveniji, zaradi česar ni bilo take povezanosti v družini. Ni podlage, da se renta določi za določen čas.
odmera pravdnih stroškov v odškodninskih zadevah – uspeh stranke – uspeh po temelju in višini
V odškodninskih pravdah sodna praksa izjemoma dopušča vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini, pri čemer je končno ovrednotenje uspeha rezultat aritmetične sredine med obema prvotno ločenima ugotovljenima deležema uspeha, a je ta metoda namenjena primerom, ko mora stranka bistveno več napora vložiti v dokazovanje temelja zahtevka, na primer, ko je potrebno zaslišanje številnih prič, izvedba dokaza z izvedenci, ogled, vse to pa je povezano s temeljem zahtevka.
motenje posesti – motilno ravnanje – posest nad parkiriščem
Tožeča stranka na parkirišču ni imela take posesti, da bi druge izključevala od parkiranja, da bi imela zagotovljeno določeno število točno določenih parkirnih mest. Le takšna posest bi zagotavljala posestno varstvo, če bi tožena stranka vanjo posegla.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0068416
ZD člen 11.
krog zakonitih dedičev – prvi dedni red – potomci in zakonec pokojnika – plačilo sodne takse neposredno pri blagajni sodišča – predložitev potrdila o sodni taksi
Pravilno je razlogovanje, da v primerih, ko je sodna taksa plačana neposredno pri blagajni sodišča, le-temu ni potrebno dostavljati dokazila o plačilu. Zahteva iz tretjega odstavka 6. člena ZST-1, ki predvideva, da mora taksni zavezanec sodišču predložiti dokazilo o opravljenem plačilu, če je sodna taksa plačana brez ustrezne reference, se nanaša le na primere, ko se plačilo izvrši na prehodni podračun sodišča.
Sodišče prve stopnje je pri izdaji sklepa o dedovanju na podlagi zakona očitno prezrlo, da ima zapustnik še eno hčer – pritožnico. ZD v 11. členu določa, da pokojnikovo zapuščino pred vsemi dedujejo njegovi otroci in njegov zakonec. Ti dedujejo po enakih delih.
odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - pripojitev - prijava pri zavodu za zaposlovanje
Glede na to, da je bila kratkotrajna prijava tožnice pri Zavodu RS za zaposlovanje potrebna zaradi zagotovitve financiranja njene zaposlitve pri toženi stranki po tem, ko ji je delovno razmerje zaradi stečaja prenehalo, bi bilo nesprejemljivo, če se ji delovna doba pred stečajem ne bi upoštevala pri izračunu odpravnine, do katere je upravičena zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki.
Pri presoji, kdo v primeru umika tožbe nosi stroške postopka, je odločilno, ali je bil umik tožbe posledica izpolnitve zahtevka ali ne. Vprašanje, ali je tožeča stranka utemeljeno vložila zahtevek in vprašanje, ali bi z zahtevkom uspela, je tako nerelevantno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - utemeljen razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - letni dopust - izostanek z dela - zagovor - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, saj je tožnik (samovoljno) koristil letni dopust, ki mu zaradi preobilice dela ni bil odobren.
umik tožbe – privolitev tožene stranke – rok za odgovor na pritožbo
Razlaga, kot jo v pritožbi ponujata toženi stranki, da bi za odločitev o umiku tožbe moralo sodišče pridobiti izjavo toženih strank, ker zakonski rok za odgovor na tožbo še ni potekel, presega okvir jasne določbe prvega odstavka 188. člena ZPP.
javni uslužbenec - vojak - plača - prikrajšanje pri plači - dejansko delo
Sodišče prve stopnje je tožniku utemeljeno prisodilo razliko v plači do plače, kot je bila določena za dolžnost, na kateri je dejansko delal, ni pa utemeljeno odločilo, da je dolžna tožena stranka tožniku izdati novo odločbo o plači, saj sodišče tega delodajalcu ne more nalagati.
javni uslužbenec - napotitev v tujino - delovno mesto - letni dopust
Na podlagi določbe, da ima oseba, napotena na misijo v tujino, pravico do vrnitve na ustrezno delovno mesto ali funkcijo, tožnik ni upravičen zahtevati, da se mu po vrnitvi z misije zagotovi pisarna, ki bi bila ustrezna njegovemu nazivu ter bi bila primerljiva s pisarno, ki jo je zasedal pred odhodom. Namen omenjene določbe je, da se delavcu, ki je napoten na misijo, ne poslabša delovnopravni položaj, kar pa se v tožnikovem primeru ni zgodilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068419
ZPP člen 243, 247, 254. OZ člen 179.
nepremoženjska škoda – odmera odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah –duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – dokazovanje z izvedencem – nestrinjanje z izvedenskim mnenjem – zahteva za izločitev izvedenca
Okoliščina, da se pritožnik ne strinja z ugotovitvami v postopku postavljenega izvedenca medicinske stroke, ne pomeni, da je izvedenčevo mnenje nestrokovno ali celo pristransko oziroma da je zato potrebno postaviti novega izvedenca. Tožnik ni navedel (oziroma izkazal) nobenih utemeljenih okoliščin v zvezi z zatrjevano pristranskostjo izvedenca, prav tako ni vzbudil dvoma v pravilnost izvedenčevih ugotovitev.
Tožeče stranke v tem sporu samostojno uveljavljajo zahtevke zaradi ugotovitve denarne terjatve zoper toženo stranko (prejšnjega delodajalca, ustanovitelja njihovega zadnjega delodajalca in njegovega večinskega lastnika), pri kateri jim ni prenehalo delovno razmerje, tako da so dolžne, ker v sporu niso uspele, toženi stranki povrniti utemeljeno priglašene stroške postopka, vendar ne solidarno, temveč v sorazmernem deležu glede na višino zahtevka, ki ga je s tožbo uveljavljala vsaka tožeča stranka.
osebni stečaj – odpust obveznosti stečajnega dolžnika – trajanje preizkusne dobe – razlogi za dolžnikovo insolventnost
Če je podlaga za obveznost dolžnice plačilo neporavnanih obveznosti izbrisane družbe, na podlagi dolga stanovalcev objekta, ki ga je izbrisana družba upravljala, je sodišče prve stopnje pogrešalo pojasnilo dolžnice, zakaj ta družba od lastnikov stanovanj ni izterjala njihovih dolgov.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0066637
EKČP člen 2. URS člen 17. ZOR člen 154, 154/1, 200. ZKP člen 150. ZPol člen 49. ZDPra člen 16, 16/1.
pravica do povračila škode - povrnitev nepremoženjske škode - pravica do življenja - nedotakljivosti človekovega življenja - odškodninska odgovornost države za ravnanje državnega organa - opustitev dolžne preiskave domnevnega kaznivega dejanja - prikriti preiskovalni ukrepi - pogoji za uporabo ukrepa - utemeljeni razlogi za sum - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - denarna odškodnina - premoženjskopravni zahtevki - adhezijski postopek - pravdni stroški - stroški zastopanja državnega pravobranilstva
Tožena stranka bi bila lahko odgovorna za opustitev dolžne preiskave storjenega dejanja le, bi bilo njeno ravnanje očitno v nasprotju s predpisi o vodenju predkazenskega postopka.
ZDR člen 73, 109, 109/3. ZTPDR člen 15. ZPPSL člen 93, 94, 152.
odpravnina – delovna doba – pravno nasledstvo – pripojitev družbe
Ker je med toženo stranko in prejšnjim delodajalcem tožnika podano pravno nasledstvo, je tožnik upravičen do višje odpravnine (pri izračunu katere se upošteva tako delovna doba pri toženi stranki kot delovna doba pri prejšnjem delodajalcu) ne glede na dejstvo, da mu je pri prejšnjem delodajalcu, ki je bil v stečajnem postopku pripojen k toženi stranki, delovno razmerje zaradi stečaja prenehalo, se je pa pred pripojitvijo zaposlil pri toženi stranki (kot pravnem nasledniku pripojene družbe). Takšno stališče potrjuje določba ZDR, ki glede uveljavljanja pravice do odpravnine ne določa pogoja, da mora biti zaposlitev pri posameznem delodajalcu oziroma njegovih pravnih prednikih neprekinjena.