ZPIZ-1 člen 34, 34/2, 58, 58/1, 156. ZDSS-1 člen 63.
delna pokojnina - dokončna odločba - socialni spor - podlaga zavarovanja - prenehanje zavarovanja - odvetniška dejavnost - krajši delovni čas
Z izpodbijanima odločbama je toženec odločil o pravici do delne pokojnine, ne pa o zavarovanju oziroma statusu zavarovanca. Glede na to, da je bilo odločeno le o pravici do delne pokojnine, je sodišče prve stopnje lahko odločilo le o tej pravici (eventualno o njeni višini), saj je z izpodbijanima odločbama določen predmet in obseg odločanja. Za odločanje o spremembi zavarovanja ni izpolnjena procesna predpostavka, pa tudi tožnik v tej smeri ni postavil zahtevka pred sodiščem prve stopnje.
Tožnica v zadnjem letniku srednje šole pogoja povprečne ocene 4,10 ni izpolnila, prav tako pa ni izpolnila pogoja izjemnega splošnega uspeha na maturi in tudi ni izkazala, da bi dosegla izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja, zaradi česar ne izpolnjuje pogojev za pridobitev in za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije na višji stopnji izobraževanja.
Če sta predlagatelja oče in mati, se praviloma roditeljska pravica podaljša obema, če je izpolnjen naslednji zakonski pogoj, to je, ko otrok zaradi telesne ali duševne prizadetosti ni sposoben, da sam skrbi zase, za svoje koristi in pravice.
Konfliktno partnersko razmerje med materjo in očetom ne more biti odločilno za presojo utemeljenosti (tudi) očetovega predloga, da se tudi njemu podaljša roditeljska pravica čez polnoletnost otroka.
ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZPP člen 86, 86/3, 87, 87/3, 112, 112/8.
tožba - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - očitna pomota
Glede na to, da je dokončna odločba toženca vsebovala pravilni pravni pouk o dopustnosti sodnega varstva pred Delovnim in socialnim sodiščem, napake, da je bila tožba poslana na nepristojno (Upravno) sodišče, ni mogoče pripisati nevednosti vložnika.
primernost izvršilnega sredstva – realni dolžnik – dovolitev izvršbe zaradi izterjave nedenarne terjatve s prodajo nepremičnin
Upnikova terjatev iz izvršilnega naslova je specifična terjatev, ki je nastala kot posledica upnikovega uspešnega izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po določilih členov od 255 do 260 OZ ter z učinki, ki jih določa 260. člen OZ in ki izhajajo tudi iz opredelitve obveznosti dolžnika v izvršilnem naslovu. Iz specifičnosti takšne upnikove terjatve pa izhaja, da dolžnik, zoper katerega je upnik z izvršilnim naslovom dosegel takšno varstvo, ni njegov osebni dolžnik, ampak realni dolžnik, ki je dolžan priznati in dopustiti poplačilo upnikove denarne terjatve do tretjega z izvršbo na konkretno svoje premoženje.
Iz takšne narave in namena ter posledične v izvršilnem naslovu opredeljene terjatve upnika in obveznosti dolžnika, pa se tak namen, ne glede na dejansko nedenarno vsebino upnikove terjatve, v izvršbi uresničuje na način, kot to ZIZ določa za izvršbo za denarne terjatve s prodajo nepremičnin, saj je takšno izvršbo na konkretno nepremičnino dolžnik tudi dolžan dovoliti.
umik tožbe – ustavitev postopka – razveljavitev sklepa o izvršbi
Če je tožba umaknjena, izda sodišče sklep o ustavitvi postopka. Ker pa gre v konkretnem postopku za postopek plačilnega naloga (oziroma sklepa o izvršbi), je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito odločilo tudi, da se plačilni nalog oziroma v konkretnem primeru sklep o izvršbi razveljavi (tudi) v delu, v katerem je dolžnici naloženo, da poravna v predlogu za izvršbo navedeno upnikovo terjatev in stroške izvršilnega postopka.
izvršba na podlagi verodostojne listine – pristojnost slovenskega sodišča – stalno prebivališče dolžnika – razmerje z mednarodnim elementom
Ker je upnik že v predlogu za izvršbo navedel vse zahtevane podatke o dolžniku (iz predloga pa ni izhajalo, da bi šlo za razmerje z mednarodnim elementom), sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage niti za preverjanje pravilnosti in skladnosti podatkov o dolžniku, navedenih v predlogu za izvršbo, s podatki v Centralnem registru prebivalstva, niti za opravo poizvedb o tem, ali (v Republiki Sloveniji) obstajajo viri za predlagana izvršilna sredstva.
IZVRŠILNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069016
ZMZPP člen 56, 63, 63/1. ZIZ člen 44, 44/3.
izvršba na podlagi verodostojne listine – pristojnost sodišča RS – spor z mednarodnim elementom
Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine gre za sodni postopek, ki je sestavljen iz postopka za izdajo plačilnega naloga in postopka dovolitve izvršbe, po svoji pravni naravi pa je to enoten kombiniran postopek. S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče ne dovoli le oprave izvršbe (sklep o izvršbi v ožjem smislu), temveč s t. i. kondemnatornim ali naložitvenim delom sklepa izda tudi plačilni nalog, obe odločitvi pa sprejme istočasno in v istem pravnem aktu. Pristojnost slovenskega sodišča mora biti zato podana za oba dela postopka.
plača - prikrajšanje pri plači - dokončna in pravnomočna odločba
Ker je bila tožnici v spornem obdobju izplačana plača z upoštevanjem osnovne plače, določene s pravnomočnima odločbama tožene stranke, ni upravičena do plačila razlik v plači, ki bi ji pripadal z upoštevanjem višjega količnika osnovne plače zaradi pridobljenega naziva mentor.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – posebno težka invalidnost
Oškodovancu, ki je bil v prometni nesreči zelo hudo telesno poškodovan in ima zaradi posttravmatske stresne motnje sedaj psihične težave, zaradi katerih se je njegova življenjska zmožnost zmanjšala za 50% je bila prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo v skupnem znesku 62.000 EUR, kar predstavlja približno 63 povprečnih plač v času sojenja.
motenje posesti – motilno ravnanje – posest nad parkiriščem
Tožeča stranka na parkirišču ni imela take posesti, da bi druge izključevala od parkiranja, da bi imela zagotovljeno določeno število točno določenih parkirnih mest. Le takšna posest bi zagotavljala posestno varstvo, če bi tožena stranka vanjo posegla.
Tožeče stranke v tem sporu samostojno uveljavljajo zahtevke zaradi ugotovitve denarne terjatve zoper toženo stranko (prejšnjega delodajalca, ustanovitelja njihovega zadnjega delodajalca in njegovega večinskega lastnika), pri kateri jim ni prenehalo delovno razmerje, tako da so dolžne, ker v sporu niso uspele, toženi stranki povrniti utemeljeno priglašene stroške postopka, vendar ne solidarno, temveč v sorazmernem deležu glede na višino zahtevka, ki ga je s tožbo uveljavljala vsaka tožeča stranka.
osebni stečaj – odpust obveznosti stečajnega dolžnika – trajanje preizkusne dobe – razlogi za dolžnikovo insolventnost
Če je podlaga za obveznost dolžnice plačilo neporavnanih obveznosti izbrisane družbe, na podlagi dolga stanovalcev objekta, ki ga je izbrisana družba upravljala, je sodišče prve stopnje pogrešalo pojasnilo dolžnice, zakaj ta družba od lastnikov stanovanj ni izterjala njihovih dolgov.
predhodna odredba – domneva o obstoju nevarnosti – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – zanikanje poslovnega razmerja v ugovoru – novela ZIZ-I
Varstvo lahko uživajo samo tisti, ki procesne institute uporabljajo skladno z njihovim namenom in skladno z načeli postopkovnega prava. Ne more pa se pritožbeno sodišče strinjati s stališčem pritožnika, da je zakonodajalec sankcioniral z uveljavitvijo ZIZ – I zlorabe procesnih pravic, ki terjajo drugačno uporabo zakona, torej uporabo za nazaj. Upniki so pridobili z novelo ZIZ – I možnost predlagati predhodno odredbo na podlagi domneve nevarnosti zoper vse dolžnike, ki so v ugovoru zanikali obstoj obligacijskega razmerja, ne glede na to, iz katerega nagiba so ga zanikali. Iz nobene določbe novele ZIZ – I ne izhaja, da le ta z uveljavitvijo domneve nevarnosti kaznuje tiste dolžnike, ki so in bodo v postopku zlorabili procesni inštitut ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
čakanje na delo - kriteriji za izbiro - sodelovanje sindikata - svet delavcev
Glede na to, da je bila tožnica edina delavka, ki je bila napotena na začasno čakanje, toženi stranki ni bilo potrebno obveščati sindikatov in sveta delavcev o številu in kategorijah delavcev, ki bodo napoteni na začasno čakanje, prav tako pa ni bilo potrebno organizirati skupnega posvetovanja z navedenimi organi
umik tožbe – privolitev tožene stranke – rok za odgovor na pritožbo
Razlaga, kot jo v pritožbi ponujata toženi stranki, da bi za odločitev o umiku tožbe moralo sodišče pridobiti izjavo toženih strank, ker zakonski rok za odgovor na tožbo še ni potekel, presega okvir jasne določbe prvega odstavka 188. člena ZPP.
oporoka – oporočno razpolaganje – veljavnost oporočnega razpolaganja – priznanje deleža na skupnem premoženju v oporoki
Priznanje deleža na skupnem premoženju z oporoko ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali materialnim načelom, zato ni nična. Oporoka pa tudi ni neveljavna. Kdaj so razpolaganja v oporoki neveljavna, določa ZD v 68. členu (če se kaj zapušča sodniku, ki je oporoko sestavil, pričam pri oporoki ali prednikom, potomcem, bratom, sestram ter zakoncu teh oseb).
pravica uporabe – veljavni pravni naslov za uporabo – gradbeno dovoljenje – trditvena podlaga – kršitev razpravnega načela
Zgolj okoliščina, da tožeča stranka predmetnih nepremičnin ni uporabljala, ji ni avtomatično odvzelo pravic, ki so bile povezane z v zemljiški knjigi vpisano pravico uporabe.
V postopku na prvi stopnji nobena od strank ni zatrjevala, da bi kdo drug razen njiju bil dejanski imetnik pravice uporabe na spornih parcelah oziroma njihov lastnik oziroma, da bi lastnica postala M.. Zato zaključek sodišča prve stopnje, da je postala lastnica predmetnih parcel M. nima ustrezne trditvene podlage in temelji na kršitvi razpravnega načela in posledično na nepravilni uporabi določb 7. in 8. člena ZPP.