primernost izvršilnega sredstva – realni dolžnik – dovolitev izvršbe zaradi izterjave nedenarne terjatve s prodajo nepremičnin
Upnikova terjatev iz izvršilnega naslova je specifična terjatev, ki je nastala kot posledica upnikovega uspešnega izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po določilih členov od 255 do 260 OZ ter z učinki, ki jih določa 260. člen OZ in ki izhajajo tudi iz opredelitve obveznosti dolžnika v izvršilnem naslovu. Iz specifičnosti takšne upnikove terjatve pa izhaja, da dolžnik, zoper katerega je upnik z izvršilnim naslovom dosegel takšno varstvo, ni njegov osebni dolžnik, ampak realni dolžnik, ki je dolžan priznati in dopustiti poplačilo upnikove denarne terjatve do tretjega z izvršbo na konkretno svoje premoženje.
Iz takšne narave in namena ter posledične v izvršilnem naslovu opredeljene terjatve upnika in obveznosti dolžnika, pa se tak namen, ne glede na dejansko nedenarno vsebino upnikove terjatve, v izvršbi uresničuje na način, kot to ZIZ določa za izvršbo za denarne terjatve s prodajo nepremičnin, saj je takšno izvršbo na konkretno nepremičnino dolžnik tudi dolžan dovoliti.
Če sta predlagatelja oče in mati, se praviloma roditeljska pravica podaljša obema, če je izpolnjen naslednji zakonski pogoj, to je, ko otrok zaradi telesne ali duševne prizadetosti ni sposoben, da sam skrbi zase, za svoje koristi in pravice.
Konfliktno partnersko razmerje med materjo in očetom ne more biti odločilno za presojo utemeljenosti (tudi) očetovega predloga, da se tudi njemu podaljša roditeljska pravica čez polnoletnost otroka.
Tožnica v zadnjem letniku srednje šole pogoja povprečne ocene 4,10 ni izpolnila, prav tako pa ni izpolnila pogoja izjemnega splošnega uspeha na maturi in tudi ni izkazala, da bi dosegla izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja, zaradi česar ne izpolnjuje pogojev za pridobitev in za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije na višji stopnji izobraževanja.
ZŠtip člen 24. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 3, 6, 16.
Zoisova štipendija - pogoji za pridobitev pravice
Tožnica s pridobitvijo 29 točk ter zlatim priznanjem na državnem tekmovanju iz angleškega jezika za učence 9. razreda osnovne šole (kar pomeni dodatnih 5 točk) ni izpolnila merila za priznanje pravice do Zoisove štipendije.
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek zavrnilo, kot odločilno pravilno presodilo, da je tožena stranka svojo premijo izračunala na podlagi enakih podatkov, kot jih je posredovala tožeči stranki (z metodo t. i. „mistery shopping“ oziroma skritega kupca), tožeča stranka pa je na podlagi danih kriterijev sama sestavila paketno ponudbo s ceno. Sodišče prve stopnje je obravnavalo tudi navedbo tožeče stranke, da posamezne zavarovalnice krijejo različne vrste škodnih vzrokov. Ugotovilo je, da so avtomobilska zavarovanja kompleksen zavarovalniški produkt, zaradi česar popolna identičnost zavarovalnih pogojev res ni mogoča. Vendar pa je kot odločilno presodilo, da služijo avtomobilska zavarovanja glede na dojemanje povprečnega potrošnika za zadovoljevanje istih potreb. Ugotovilo je še, da so bili posredovani kriteriji dovolj objektivno opredeljeni in nato tudi ustrezno predstavljeni v samih oglasih. Ker je pridobivanje primerjalnih podatkov odražalo dejanski način pridobivanja ponudb potrošnikov na trgu, je sodišče prve stopnje sklenilo, da je bil ta primeren.
ZPP člen 286b, 286b/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZOR člen 133, 133/5.
spremenjene okoliščine - (ne)pričakovanost – škoda – negativni pogodbeni interes
Dejstvo, da je prišlo do spremembe zakona še ne pomeni, da je tožena stranka v času sklenitve pogodbe okoliščine, ki so zahtevale tako spremembo predvidevala in zanje prevzela riziko. Bistveno je torej tisto, kar sta stranki ob sklenitvi pogodbe pričakovali.
Osnovno merilo, ki ga je treba upoštevati pri pravični porazdelitvi škode v primeru spremenjenih okoliščin je negativni pogodbeni interes, ki pokriva izdatke, nastale v zaupanju v obstoj pogodbe.
umik tožbe – ustavitev postopka – razveljavitev sklepa o izvršbi
Če je tožba umaknjena, izda sodišče sklep o ustavitvi postopka. Ker pa gre v konkretnem postopku za postopek plačilnega naloga (oziroma sklepa o izvršbi), je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito odločilo tudi, da se plačilni nalog oziroma v konkretnem primeru sklep o izvršbi razveljavi (tudi) v delu, v katerem je dolžnici naloženo, da poravna v predlogu za izvršbo navedeno upnikovo terjatev in stroške izvršilnega postopka.
ZDR člen 73, 109, 109/3. ZTPDR člen 15. ZPPSL člen 93, 94, 152.
odpravnina – delovna doba – pravno nasledstvo – pripojitev družbe
Ker je med toženo stranko in prejšnjim delodajalcem tožnika podano pravno nasledstvo, je tožnik upravičen do višje odpravnine (pri izračunu katere se upošteva tako delovna doba pri toženi stranki kot delovna doba pri prejšnjem delodajalcu) ne glede na dejstvo, da mu je pri prejšnjem delodajalcu, ki je bil v stečajnem postopku pripojen k toženi stranki, delovno razmerje zaradi stečaja prenehalo, se je pa pred pripojitvijo zaposlil pri toženi stranki (kot pravnem nasledniku pripojene družbe). Takšno stališče potrjuje določba ZDR, ki glede uveljavljanja pravice do odpravnine ne določa pogoja, da mora biti zaposlitev pri posameznem delodajalcu oziroma njegovih pravnih prednikih neprekinjena.
Pri presoji, kdo v primeru umika tožbe nosi stroške postopka, je odločilno, ali je bil umik tožbe posledica izpolnitve zahtevka ali ne. Vprašanje, ali je tožeča stranka utemeljeno vložila zahtevek in vprašanje, ali bi z zahtevkom uspela, je tako nerelevantno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - utemeljen razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - letni dopust - izostanek z dela - zagovor - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, saj je tožnik (samovoljno) koristil letni dopust, ki mu zaradi preobilice dela ni bil odobren.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068419
ZPP člen 243, 247, 254. OZ člen 179.
nepremoženjska škoda – odmera odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah –duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – dokazovanje z izvedencem – nestrinjanje z izvedenskim mnenjem – zahteva za izločitev izvedenca
Okoliščina, da se pritožnik ne strinja z ugotovitvami v postopku postavljenega izvedenca medicinske stroke, ne pomeni, da je izvedenčevo mnenje nestrokovno ali celo pristransko oziroma da je zato potrebno postaviti novega izvedenca. Tožnik ni navedel (oziroma izkazal) nobenih utemeljenih okoliščin v zvezi z zatrjevano pristranskostjo izvedenca, prav tako ni vzbudil dvoma v pravilnost izvedenčevih ugotovitev.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Ker je tožena stranka reorganizacijo (ukinitev tožnikovega delovnega mesta) izvedla iz ekonomskih razlogov in ne iz diskriminatornih razlogov v zvezi s tožnikom, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
objektivne meje pravnomočnosti - tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - pridobitev lastninske pravice v postopku izvršbe na nepremičnini – sklep o domiku – sklep o izročitvi nepremičnine kupcu – služnost stanovanja – prekarij – najemno razmerje – stanovanjska pravica
Stanovanje lahko poleg imetnika služnosti stanovanja uporabljajo tudi člani njegove družine, ki pa sicer niso imetniki osebne služnosti. Vendar pa toženca ni mogoče šteti za družinskega člana imetnice služnosti stanovanja, kar bi mu dajalo pravico uporabljati to stanovanje. Iz izvedenih dokazov namreč izhaja, da toženec z imetnico služnosti stanovanja ne biva v skupnem gospodinjstvu in da živi čisto sam zase v prizidku stanovanjske hiše, torej ju ni mogoče šteti za družinsko življenjsko skupnost.
Sodišče pri odločanju o tožbenem zahtevku upošteva (le) dejstva, ki so obstajala v času do zaključka glavne obravnave. Ob zaključku glavne obravnave dne 6. 5. 2011 je bila lastnica sporne nepremičnine tožnica. Na ta zaključek v ničemer ne vpliva sklep o domiku te nepremičnine kupcu z dne 3. 5. 2011, ki je bil izdan v izvršilni zadevi sodišča prve stopnje In 99/2007. V postopku izvršbe na nepremičnini kupec res pridobi lastninsko pravico na originalen način, vendar ne že s sklepom o domiku, pač pa s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – posebno težka invalidnost
Oškodovancu, ki je bil v prometni nesreči zelo hudo telesno poškodovan in ima zaradi posttravmatske stresne motnje sedaj psihične težave, zaradi katerih se je njegova življenjska zmožnost zmanjšala za 50% je bila prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo v skupnem znesku 62.000 EUR, kar predstavlja približno 63 povprečnih plač v času sojenja.
motenje posesti – motilno ravnanje – posest nad parkiriščem
Tožeča stranka na parkirišču ni imela take posesti, da bi druge izključevala od parkiranja, da bi imela zagotovljeno določeno število točno določenih parkirnih mest. Le takšna posest bi zagotavljala posestno varstvo, če bi tožena stranka vanjo posegla.
Med skupnim starševstvom in obsežnim izvrševanjem stikov obstaja kvalitativna in ne zgolj kvantitativna razlika. Pri skupnem starševstvu ima namreč otrok dva doma.
plača - prikrajšanje pri plači - dokončna in pravnomočna odločba
Ker je bila tožnici v spornem obdobju izplačana plača z upoštevanjem osnovne plače, določene s pravnomočnima odločbama tožene stranke, ni upravičena do plačila razlik v plači, ki bi ji pripadal z upoštevanjem višjega količnika osnovne plače zaradi pridobljenega naziva mentor.
čakanje na delo - kriteriji za izbiro - sodelovanje sindikata - svet delavcev
Glede na to, da je bila tožnica edina delavka, ki je bila napotena na začasno čakanje, toženi stranki ni bilo potrebno obveščati sindikatov in sveta delavcev o številu in kategorijah delavcev, ki bodo napoteni na začasno čakanje, prav tako pa ni bilo potrebno organizirati skupnega posvetovanja z navedenimi organi
IZVRŠILNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069016
ZMZPP člen 56, 63, 63/1. ZIZ člen 44, 44/3.
izvršba na podlagi verodostojne listine – pristojnost sodišča RS – spor z mednarodnim elementom
Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine gre za sodni postopek, ki je sestavljen iz postopka za izdajo plačilnega naloga in postopka dovolitve izvršbe, po svoji pravni naravi pa je to enoten kombiniran postopek. S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče ne dovoli le oprave izvršbe (sklep o izvršbi v ožjem smislu), temveč s t. i. kondemnatornim ali naložitvenim delom sklepa izda tudi plačilni nalog, obe odločitvi pa sprejme istočasno in v istem pravnem aktu. Pristojnost slovenskega sodišča mora biti zato podana za oba dela postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0059749
ZVPot člen 7, 10, 10-2.
dokazno breme - ekskulpacijski razlog - odgovornost za proizvod z napako
Toženkina trditev, da tožniki niso uspeli „dovolj prepričljivo dokazati, da je miš prišla v čokolado v proizvodni liniji“, je brezpredmetna, saj je bilo v tem pogledu dokazno breme (da miš ni prišla v izdelek, predno ga je toženka dala v promet) na strani toženke. Potrošnik je v tem pogledu dolžan dokazati le obstoj napake izdelka, kar je tožnikom uspelo.