Glede na to, da je za odločanje o skladnosti podzakonskih aktov (uredbe) z URS in zakoni pristojno Ustavno sodišče RS, ki ni del sodstva v smislu 17. člena ZPP, ampak drug organ, pristojen za odločitev, je pravilna odločitev, da se predlog v kolektivnem delovnem sporu za ugotovitev neustavnosti/nezakonitosti uredbe zavrže (in ne odstopi drugemu sodišču).
V zemljiški knjigi velja načelo pravnega prednika (9. člen ZZK-1) in so vpisi dovoljeni samo zoper osebo, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis. Sodba Okrajnega sodišča v Celju I P 1 se na Z.P. ne nanaša in zoper njega ne učinkuje. Vpis zato ni dovoljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - prepoved opravljanja dela - sodno varstvo - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero - nadomestilo plače - reparacija
Prepoved opravljanja dela v času vodenja postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je poseg v delavčevo pravico do dela, za katerega se lahko odloči delodajalec le v izjemnih, z zakonom določenih primerih. Spora o tem posegu v delavčevo pravico pa ni mogoče uvrstiti med spore o ugotovitvi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, o drugih načinih prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi oziroma o disciplinski odgovornosti delavca, zato v zvezi s to odločitvijo delodajalca neposredno sodno varstvo ni dopustno.
Četudi se delavec po prejemu izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaposli pri drugem delodajalcu, je ob ugotovitvi, da je odpoved nezakonita, še vedno upravičen do reparacije (za čas, ko je zaposlen, v višini razlike med plačo, ki jo prejema, in plačo, ki jo je prejemal pred odpovedjo) in odškodnine ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi.
Ugotovitve prvostopenjskega sodišča v zamudni sodbi o zaključku zdravljenja tožena stranka v pritožbi ne more več izpodbijati z navedbo novih dejstev, ki naj bi kazala na njeno nepravilnost.