ZPP člen 184, 188/1, 188/2. OZ člen 299, 336, 378.
sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe - delni umik tožbe – zamudne obresti
Tožeča stranka, ki je zahtevala obresti od določenega dne dalje, je v teku postopka omejila tek zakonskih zamudnih obresti do določenega dne. To njeno pravdno dejanje pomeni delni umik tožbe in ne spremembe tožbe). V primeru (delnega) umika tožbe sodišče izda sklep o ustavitvi postopka, ki je deklaratorne narave, saj delni umik tožbe učinkuje neposredno.
Zamudne obresti so objektivna posledica nastanka zamude pri izpolnitvi denarne obveznosti. Pravno nepomembno je, iz katerega razmerja denarna obveznost izvira, zato pritožba neutemeljeno izpostavlja materialne predpise o dedovanju.
začasna odredba – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – neznatna škoda – prepoved razpolaganja z nepremičninami – prepoved odtujitve in obremenitve
Stališče sodišča prve stopnje, da je pravica razpolaganja z nepremičnino bistveni del upravičenj lastnika in posledično prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine za toženca, ki je nepremičnine zgradil z namenom prodaje, pomeni prikrajšanje oziroma nastanek škode, je prestrogo in bi ob doslednem upoštevanju pripeljalo do popolnega izničenja zakonske norme - prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin po 2. točki 271. člena ZIZ.
Sodišče prve stopnje je sicer oceno o vrednosti posameznih dokazov vključilo v oceno vseh dokazov skupaj in v celovito oceno uspeha dokaznega postopka. Ne glede na to se zaradi navedbe kriterijev prepričljivosti, ki jih je sodišče uporabilo pri oceni vrednosti posameznih izvedenih dokazov, postavlja dvom v pravilnost rezultata. Ker še ni podana predpostavka formalne pravilnosti dokazne ocene, se sodišče druge stopnje ne opredeljuje do njenega vsebinskega vidika (tj. do njene racionalnosti in splošnosti). V odsotnosti načela materialne resnice v pravdnem postopku je namreč ravno metoda vestne, skrbne in argumentirane dokazne ocene edina podlaga, ki omogoča preverljivost njenih rezultatov.
Uporabo kasatoričnega pooblastila narekuje načelo ekonomičnosti. Sodišče prve stopnje se je že neposredno seznanilo z ustno izvedenimi dokazi in bo lahko nov postopek izvedlo z manjšimi stroški in hitreje, kot bi to lahko storilo sodišče druge stopnje, ki bi moralo v skladu z načelom neposrednosti tako stranke kot priče ponovno zaslišati.
Glede na to, da tožnica ni bila na delu le 10 ur na teden (kot je določeno v pogodbi o zaposlitvi), ampak je delo opravljala vsakodnevno po 8 ur, je njen tožbeni zahtevek za plačilo opravljenih neplačanih ur dela utemeljen.