ZDR člen 6.a, 45, 110, 111, 111/1, 111/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - navodila pristojnega zdravnika - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - sindikalni zaupnik
Tožnica je bila pri toženi stranki v delovnem razmerju in je bila kljub funkciji sindikalne zaupnice kot delavka v podrejenem položaju, zaradi česar so tudi zanjo v celoti uporabljive določbe ZDR, ki se nanašajo na prepoved trpinčenja na delovnem mestu ter varovanje dostojanstva delavca na delu.
regulacijska začasna odredba - začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – težko nadomestljiva škoda
Obstoj pogojev za izdajo ureditvene (regulacijske) začasne odredbe, katere namen je začasna ureditev spornega razmerja med strankami, je potrebno presojati strogo in restriktivno, pri tem pa upoštevati interese obeh strank. Začasna odredba ne sme biti sredstvo, ki bi nadomestilo redno sodno varstvo, hkrati pa je izdaja začasne odredbe utemeljena vselej, ko bi se namen siceršnjega sodnega varstva brez njene izdaje preprosto izjalovil.
predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju – kasneje najdeno premoženje
Določba 221. čl. ZD se uporabi, kadar se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini. Zapuščinsko sodišče ima zato prav, ko je predlagateljev predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju zavrglo, saj o istem predmetu zapuščine, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, ne more ponovno odločati (ne bis in idem).
Reševanje problema v zvezi z domnevanim dvakratnim vpisom zapustnice v zemljiški knjigi, enkrat na ime TP, rojena x. y. zzzz in drugič na ime ZP, rojena x. y. zzzz ,ne sodi v pristojnost zapuščinskega sodišča.
Sodišče prve stopnje je sicer oceno o vrednosti posameznih dokazov vključilo v oceno vseh dokazov skupaj in v celovito oceno uspeha dokaznega postopka. Ne glede na to se zaradi navedbe kriterijev prepričljivosti, ki jih je sodišče uporabilo pri oceni vrednosti posameznih izvedenih dokazov, postavlja dvom v pravilnost rezultata. Ker še ni podana predpostavka formalne pravilnosti dokazne ocene, se sodišče druge stopnje ne opredeljuje do njenega vsebinskega vidika (tj. do njene racionalnosti in splošnosti). V odsotnosti načela materialne resnice v pravdnem postopku je namreč ravno metoda vestne, skrbne in argumentirane dokazne ocene edina podlaga, ki omogoča preverljivost njenih rezultatov.
Uporabo kasatoričnega pooblastila narekuje načelo ekonomičnosti. Sodišče prve stopnje se je že neposredno seznanilo z ustno izvedenimi dokazi in bo lahko nov postopek izvedlo z manjšimi stroški in hitreje, kot bi to lahko storilo sodišče druge stopnje, ki bi moralo v skladu z načelom neposrednosti tako stranke kot priče ponovno zaslišati.