OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0068639
ZTLR člen 12.
pravica uporabe – funkcionalno zemljišče – obseg funkcionalnega zemljišča
Pri presoji, na kolikšnem delu zemljišča je imel solastnik zgradbe (ali etažni lastnik) pravico uporabe ,je treba izhajati z izhodišča, da se je pravica uporabe raztezala na celotno parcelo, na kateri stoji zgradba. Odstop od takšne izhodiščne teze morajo utemeljevati posebej utemeljeni razlogi (npr. sporna razmejitev med funkcionalnimi zemljišči več stavb, med funkcionalnim zemljiščem in javno površino ali pa nesorazmerno velika površina parcele).
Za odločanje o odškodnini, ki jo uveljavlja neizbrani kandidat za zasedbo uradniškega delovnega mesta na sodišču, je stvarno pristojno upravno sodišče.
Tudi iz njenih navedb, da je toženca seznanila s povečano potrebo po distribuciji izdelkov iz drugih DE izhaja zaključek, da je od njega zahtevala izpolnjevanje pogodbe v spremenjenih pogojih, ne pa njeno razvezo. Zato posledice, ki izhajajo iz določbe 5. odstavka 112. člena OZ za stranko, ki zahteva razvezo pogodbe (da drugi stranki, ki zahteva odškodnino, povrne škodo), sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni pravilno uporabilo. S tem pa se tudi ni pravilno oprlo na stališče, da ima zaradi utemeljene razveze pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin tožena stranka le pravico do povračila navadne škode.
Ker tožena stranka ni pojasnila, zakaj naj ne bi bil prevzem po predstavniku investitorja tudi pravilno (vsebinsko) opravljen, ni uspela izpodbiti dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da je v predmetni zadevi tožena stranka opravila veljaven prevzem s predstavnikom investitorja. Brez trditev o tem, da naj bi imel investitor kakšne pripombe nasproti toženi stranki, ki bi se nanašale na delo tožeče stranke, se izkaže vprašanje, ki ga tožena stranka ponavlja v pritožbi, kot nepomembno.