poseg v osebnostne pravice - razžalitev dobrega ime in časti – definicija razžalitve – kršitev preko medijev
Ugovori toženca v pravdi zaradi razžalitve dobrega imena in časti, storjeni preko časopisa, bi šli lahko bodisi v smeri, da pisanje ni bilo žaljivo, bodisi da je bilo resnično, ali pa da je imel toženec utemeljen razlog verjeti v resničnost zapisanega.
Tožnik je s tem, ko je zatrjeval, da plačila za opravljena suhomontažna dela od toženca ni prejel, navedel negativno dejstvo, za katerega po naravi stvari dokaza ne more predložiti. Po pravilu o trditvenem in dokaznem bremenu je torej toženec tisti, ki mora dokazati, da je suhomontažna dela plačal.
Vprašanje, kdo so dediči po pokojnem F. M. V., predstavlja predhodno vprašanje po 13. členu ZPP. Dediči so v obravnavani zadevi nujni sosporniki. Velja, da če tožnik toži le nekatere nujne sospornike, ne pa vseh, toži napačno stranko.
Stvarna legitimacija je del tožbenega temelja, zato je od vprašanja ali je pasivna stvarna legitimacija podana, odvisna utemeljenost tožbenega zahtevka.
Odstranitev tožnikovega objekta brez gradbenega dovoljenja s strani toženke ne predstavlja posega v tožnikovo civilnopravno sfero oziroma interes, temveč gre za kršitev javnopravnih predpisov, ki se lahko konkretno odraža le na upravnem področju.
Nepremičnina ni manjvredna zato, ker za odstranitev objekta ni bilo izdano gradbeno dovoljenje, temveč zato, ker je bil objekt, ki je bil postavljen na nepremičnini, porušen. Okoliščina, da je bila rušitev izvedena brez gradbenega dovoljenja, tako nima nobenega vpliva na konkretno ugotovljeno manjvrednost nepremičnine.