izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - prepoved opravljanja dela - sodno varstvo - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero - nadomestilo plače - reparacija
Prepoved opravljanja dela v času vodenja postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je poseg v delavčevo pravico do dela, za katerega se lahko odloči delodajalec le v izjemnih, z zakonom določenih primerih. Spora o tem posegu v delavčevo pravico pa ni mogoče uvrstiti med spore o ugotovitvi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, o drugih načinih prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi oziroma o disciplinski odgovornosti delavca, zato v zvezi s to odločitvijo delodajalca neposredno sodno varstvo ni dopustno.
Četudi se delavec po prejemu izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaposli pri drugem delodajalcu, je ob ugotovitvi, da je odpoved nezakonita, še vedno upravičen do reparacije (za čas, ko je zaposlen, v višini razlike med plačo, ki jo prejema, in plačo, ki jo je prejemal pred odpovedjo) in odškodnine ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi.
skupnost etažnih lastnikov – pravna subjektiviteta – skrbnik za poseben primer – prenehanje družbenopravnih subjektov
V primeru, ko udeleženec že pred ali med postopkom preneha obstajati, sodišče (na predlog udeleženca) njihovim pravnim naslednikom postavi skrbnika za poseben primer, dokler ti ne prevzamejo postopka. Po noveli ZVEtL – A pa postavitev skrbnika ni potrebna, če lahko sodišče brez odlašanja ugotovi pravne naslednike in jih pozove, da prevzamejo postopek. Določba 16. člena je sicer umeščena v poglavje, ki ureja vzpostavitev etažne lastnine, vendar se uporablja tudi v postopku za določitev pripadajočega zemljišča h stavbi (primerjaj 4. odstavek 26. člena ZVEtL). Prenehanje nekdanjih družbenopravnih subjektov, ki so sicer še vedno vpisani v zemljiško knjigo, torej ni ovira, da se postopek po ZVEtL ne bi mogel odvijati.
ZPP člen 184, 188/1, 188/2. OZ člen 299, 336, 378.
sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe - delni umik tožbe – zamudne obresti
Tožeča stranka, ki je zahtevala obresti od določenega dne dalje, je v teku postopka omejila tek zakonskih zamudnih obresti do določenega dne. To njeno pravdno dejanje pomeni delni umik tožbe in ne spremembe tožbe). V primeru (delnega) umika tožbe sodišče izda sklep o ustavitvi postopka, ki je deklaratorne narave, saj delni umik tožbe učinkuje neposredno.
Zamudne obresti so objektivna posledica nastanka zamude pri izpolnitvi denarne obveznosti. Pravno nepomembno je, iz katerega razmerja denarna obveznost izvira, zato pritožba neutemeljeno izpostavlja materialne predpise o dedovanju.
zavrženje vloge za obročno plačilo dolga – fikcija vročitve
Prošnji za obročno plačilo dolga lahko ugodi le tožeča stranka, sodišče pa te pristojnosti nima, zato je sodišče pravilno zavrglo vlogo tožene stranke, v kateri je ta prosila za obročno plačilo dolga.