Strankina pravica do izvedbe dokaza ni absolutna. Sodišče izvede tiste dokaze, ki so namenjeni dokazovanju dejstev, pomembnih za odločitev. Pri tem ne sme dopustiti nepotrebnega podaljševanja dokaznega postopka. Ponujene dokaze lahko zavrne, če so prepozni, nedopustni, nepotrebni, irelevantni ali očitno neprimerni. Svojo odločitev o tem pa mora ustrezno obrazložiti. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo, da ni zaslišalo strank in predlagane priče, ker je bilo tožbeni zahtevek potrebno zavrniti že na podlagi drugih izvedenih dokazov. Tudi na glavni obravnavi je pravdnima strankama pojasnilo, da neizvedene dokaze šteje za nepotrebne. S tem je zadostilo standardu obrazložitve zavrnitve dokaznega predloga.
Sodišče prve stopnje je sicer oceno o vrednosti posameznih dokazov vključilo v oceno vseh dokazov skupaj in v celovito oceno uspeha dokaznega postopka. Ne glede na to se zaradi navedbe kriterijev prepričljivosti, ki jih je sodišče uporabilo pri oceni vrednosti posameznih izvedenih dokazov, postavlja dvom v pravilnost rezultata. Ker še ni podana predpostavka formalne pravilnosti dokazne ocene, se sodišče druge stopnje ne opredeljuje do njenega vsebinskega vidika (tj. do njene racionalnosti in splošnosti). V odsotnosti načela materialne resnice v pravdnem postopku je namreč ravno metoda vestne, skrbne in argumentirane dokazne ocene edina podlaga, ki omogoča preverljivost njenih rezultatov.
Uporabo kasatoričnega pooblastila narekuje načelo ekonomičnosti. Sodišče prve stopnje se je že neposredno seznanilo z ustno izvedenimi dokazi in bo lahko nov postopek izvedlo z manjšimi stroški in hitreje, kot bi to lahko storilo sodišče druge stopnje, ki bi moralo v skladu z načelom neposrednosti tako stranke kot priče ponovno zaslišati.
premoženjska škoda zaradi opustitve izvajanja nujnih vzdrževalnih del s strani upravnika – nujna vzdrževalna dela – zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni zastaralni rok
Pravilna je ocena, da zatrjevana premoženjska škoda predstavlja kontinuiteto istega dejanskega stanja, zato velja triletni zastaralni rok, ki začne teči od trenutka, ko je tožnik izvedel ali mogel izvedeti za vrsto in obseg škode.
postopek, če ni premoženja – uveljavljanje dedne pravice v pravdi
Nujna dedinja, katere nujni dedni delež je bil zaradi daril, ki jih je zapustnica za časa življenja dajala, prikrajšan, mora svojo pravico (odpravo prikrajšanja), ker zapuščine ni, zahtevati oz. uveljaviti s tožbo v pravdi. Njena dedna pravica učinkuje proti vsem, ne glede na to, da zapuščinski postopek ni bil izveden.