izločitvena pravda – stroški postopka – vsak svoje stroške
V
saka stranka krije svoje stroške postopka, če se v izločitveni pravdi ugodi tožbenemu zahtevku za izločitev stvari, pa sodišče ugotovi, da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila, da na teh stvareh ne obstajajo pravice drugih. Navedeno predstavlja izjemo od načela odgovornosti za stroške po uspehu v glavni stvari.
Strankina pravica do izvedbe dokaza ni absolutna. Sodišče izvede tiste dokaze, ki so namenjeni dokazovanju dejstev, pomembnih za odločitev. Pri tem ne sme dopustiti nepotrebnega podaljševanja dokaznega postopka. Ponujene dokaze lahko zavrne, če so prepozni, nedopustni, nepotrebni, irelevantni ali očitno neprimerni. Svojo odločitev o tem pa mora ustrezno obrazložiti. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo, da ni zaslišalo strank in predlagane priče, ker je bilo tožbeni zahtevek potrebno zavrniti že na podlagi drugih izvedenih dokazov. Tudi na glavni obravnavi je pravdnima strankama pojasnilo, da neizvedene dokaze šteje za nepotrebne. S tem je zadostilo standardu obrazložitve zavrnitve dokaznega predloga.
listina – listina pri drugi osebi – predložitev poslovne dokumentacije
Sodišče lahko, v primeru da druga oseba zanika, da bi bila listina pri njej, izvede dokaze za ugotovitev tega dejstva, pri čemer nosi (tako trditveno kot) dokazno breme v zvezi z njim tista pravdna stranka, ki zahteva predložitev listine od druge osebe.
skupnost etažnih lastnikov – pravna subjektiviteta – skrbnik za poseben primer – prenehanje družbenopravnih subjektov
V primeru, ko udeleženec že pred ali med postopkom preneha obstajati, sodišče (na predlog udeleženca) njihovim pravnim naslednikom postavi skrbnika za poseben primer, dokler ti ne prevzamejo postopka. Po noveli ZVEtL – A pa postavitev skrbnika ni potrebna, če lahko sodišče brez odlašanja ugotovi pravne naslednike in jih pozove, da prevzamejo postopek. Določba 16. člena je sicer umeščena v poglavje, ki ureja vzpostavitev etažne lastnine, vendar se uporablja tudi v postopku za določitev pripadajočega zemljišča h stavbi (primerjaj 4. odstavek 26. člena ZVEtL). Prenehanje nekdanjih družbenopravnih subjektov, ki so sicer še vedno vpisani v zemljiško knjigo, torej ni ovira, da se postopek po ZVEtL ne bi mogel odvijati.