Čeprav je bila pritožnica pri uveljavljanju svojega pravnega sredstva proti sklepu o vpisu uspešna in je bil sklep spremenjen, se neupravičeno zavzema za povrnitev stroškov ugovornega postopka. Šlo je za vpis po uradni dolžnosti, zato o uporabi načela krivde (in ne uspeha!) v smislu 5. odst. 35. člena ZNP kot izjeme splošnega pravila, v škodo druge udeleženke postopka – upnice Republike Slovenije ni mogoče govoriti.
poseg v osebnostne pravice - razžalitev dobrega ime in časti – definicija razžalitve – kršitev preko medijev
Ugovori toženca v pravdi zaradi razžalitve dobrega imena in časti, storjeni preko časopisa, bi šli lahko bodisi v smeri, da pisanje ni bilo žaljivo, bodisi da je bilo resnično, ali pa da je imel toženec utemeljen razlog verjeti v resničnost zapisanega.
OZ člen 190, 193, 197, 335, 335/1, 335/2, 347, 381. SZ-1 člen 24, 48.
hišniško stanovanje - terjatev upravnika večstanovanjske hiše na povračilo založenih sredstev – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – aktivna legitimacija upravnika – terjatev iz naslova nadomestila za uporabo hišniškega stanovanja
V skladu s 6. točko prvega odstavka 355. člena OZ velja za terjatev upravnika večstanovanjske hiše iz naslova zalaganja stroškov dobaviteljem iz svojih sredstev in porazdelitve ter izterjave teh stroškov, ki jih je upravnik mesečno zaračunaval uporabniku hišniškega stanovanja, enoletni zastaralni rok.
Upravnik je aktivno legitimiran, da v svojem imenu sodno izterjuje uporabnino od uporabnika hišniškega stanovanja, če zatrjuje in dokaže, da je znesek uporabnine plačeval etažnim lastnikom iz lastnih sredstev ali če pogodba o upravljanju določa prenos aktivne legitimacije.
Tudi stroške, ki so nastali zaradi pomote pravdne stranke, je le-ta dolžna povrniti, ker jih je zakrivila oz. so nastali zaradi naključja, ki se je njej primerilo.
premoženjska škoda zaradi opustitve izvajanja nujnih vzdrževalnih del s strani upravnika – nujna vzdrževalna dela – zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni zastaralni rok
Pravilna je ocena, da zatrjevana premoženjska škoda predstavlja kontinuiteto istega dejanskega stanja, zato velja triletni zastaralni rok, ki začne teči od trenutka, ko je tožnik izvedel ali mogel izvedeti za vrsto in obseg škode.
postopek, če ni premoženja – uveljavljanje dedne pravice v pravdi
Nujna dedinja, katere nujni dedni delež je bil zaradi daril, ki jih je zapustnica za časa življenja dajala, prikrajšan, mora svojo pravico (odpravo prikrajšanja), ker zapuščine ni, zahtevati oz. uveljaviti s tožbo v pravdi. Njena dedna pravica učinkuje proti vsem, ne glede na to, da zapuščinski postopek ni bil izveden.
Ker tožena stranka ni pojasnila, zakaj naj ne bi bil prevzem po predstavniku investitorja tudi pravilno (vsebinsko) opravljen, ni uspela izpodbiti dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da je v predmetni zadevi tožena stranka opravila veljaven prevzem s predstavnikom investitorja. Brez trditev o tem, da naj bi imel investitor kakšne pripombe nasproti toženi stranki, ki bi se nanašale na delo tožeče stranke, se izkaže vprašanje, ki ga tožena stranka ponavlja v pritožbi, kot nepomembno.
Tudi iz njenih navedb, da je toženca seznanila s povečano potrebo po distribuciji izdelkov iz drugih DE izhaja zaključek, da je od njega zahtevala izpolnjevanje pogodbe v spremenjenih pogojih, ne pa njeno razvezo. Zato posledice, ki izhajajo iz določbe 5. odstavka 112. člena OZ za stranko, ki zahteva razvezo pogodbe (da drugi stranki, ki zahteva odškodnino, povrne škodo), sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni pravilno uporabilo. S tem pa se tudi ni pravilno oprlo na stališče, da ima zaradi utemeljene razveze pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin tožena stranka le pravico do povračila navadne škode.
ZPP člen 2, 2/2, 13, 206, 206/1. SPZ člen 49. SZ-1 člen 111.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – izpraznitveni zahtevek – zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine – pravica do posesti
V tej pravdi tožnik zahteva izpraznitev stanovanja in plačilo uporabnine. V drugi pravdi tu-tožena stranka zahteva izstavitev zemljiškoknjižne listine. Odločitev o slednjem ne bo predstavljalo odločitve o predhodnem vprašanju.
Opustitev dolžnosti mesečnega poročanja o obsegu javnega priobčevanja fonogramov iz četrtega odstavka 159. člena ZASP ima za posledico le sankcijo iz kazenske določbe 2. točke prvega odstavka 185. člena ZASP.
gospodarski spor - stvarna pristojnost v gospodarskem sporu – samostojni podjetnik posameznik
Ker je vtoževana terjatev oz. toženčeva obveznost nastala v sferi delovanja toženca kot gospodarskega subjekta oz. izvira iz toženčevega opravljanja gospodarske dejavnosti, je treba spor med tožečo stranko (pravno osebo) in tožencem (fizično osebo) obravnavati kot gospodarski spor. Dejstvo, da toženec v teku postopka ni več samostojni podjetnik, narave spora ne spreminja.
ZIZ člen 44, 44/3. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1.
stečajni postopek – vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek – ločitvena pravica, pridobljena v postopku zavarovanja – izvršba na podlagi verodostojne listine – prekinitev postopka
Pritožnik zmotno meni, da na usodo predmetnega izvršilnega postopka vpliva morebitna pridobitev ločitvenih pravic v postopku zavarovanja denarne terjatve. Gre za ločena postopka, med katerima je bistvena razlika v tem, da v postopku zavarovanja denarne terjatve upnik ne more biti poplačan, saj še ne razpolaga z izvršilnim naslovom. V obravnavani izvršilni zadevi bi lahko upnik pridobil ločitveno pravico le na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi verodostojne listine.
Pravne posledice začetka stečajnega postopka zoper insolventnega dolžnika iz tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP so predpisane za primer, ko je izvršilni postopek v fazi opravljanja izvršbe, ne pa tudi, ko je stečajni postopek začet, preden je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine postal pravnomočen. V takem primeru namreč nastanejo enake posledice, kot če bi bil začet stečajni postopek zoper toženo stranko pred pravnomočnostjo plačilnega naloga, izdanega v pravdnem postopku, torej prekinitev postopka
Tožnik je prav v tem času opravil sprejemne izpite na Fakulteti za šport, zato njegove življenjske aktivnosti v času zdravljenja gotovo niso bile tako občutno omejene, kot poskuša prikazati v pritožbi.
Od mladega moškega (tožnik je bil v času poškodbe star 22 let) in za povrh športnika je pričakovati večjo telesno vzdržljivost in odpornost na bolečino.
V konkretnem primeru je aktivna stvarna legitimacija podana, čeprav na strani tožnikov ne nastopajo vsi etažni lastniki, ker ti niso nujni sosporniki, tožbeni zahtevek pa je tudi ustrezno oblikovan (v korist vseh etažnih lastnikov). Tožbeni zahtevek nedvomno temelji na določilu 100. člena SPZ, po katerem ima vsak solastnik in skupni lastnik pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi stvari.
Na podlagi 32. člena SPZ je mogoče sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti zahtevati le v tridesetih dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca. Gre za materialni prekluziven rok, ki ni podaljšljiv, sankcija za njegovo zamudo pa je zavrženje tožbe.
Pritožbene navedbe, da se tožena stranka ni mogla udeležiti prvega naroka, razpisanega dne 24. 3. 2011, ker ji vabilo ni bilo vročeno, ne držijo. Iz potrdila o vročitvi je razvidno, da je bila ta opravljena v skladu z določbami 142. člena ZPP.
predlog za začetek postopka– vsebina predloga – naziv predloga – laična vloga
Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati, da gre za laično vlogo, zato bi pri odločanju moralo izhajati iz vsebine predloga in ne iz njegovega poimenovanja, ki ga je uporabila predlagateljica v uvodu svoje vloge. Če je sodišče prve stopnje menilo, da je takšen predlog kljub vsemu protisloven, pa bi moralo predlagateljico pred odločitvijo o predlogu pozvati k njegovi popravi oziroma dopolnitvi, ob smiselni uporabi 108. člena ZPP.
regulacijska začasna odredba - začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – težko nadomestljiva škoda
Obstoj pogojev za izdajo ureditvene (regulacijske) začasne odredbe, katere namen je začasna ureditev spornega razmerja med strankami, je potrebno presojati strogo in restriktivno, pri tem pa upoštevati interese obeh strank. Začasna odredba ne sme biti sredstvo, ki bi nadomestilo redno sodno varstvo, hkrati pa je izdaja začasne odredbe utemeljena vselej, ko bi se namen siceršnjega sodnega varstva brez njene izdaje preprosto izjalovil.