podjemna pogodba - odstop od pogodbe – stvarne napake – čas kot bistvena sestavina pogodbe – fiksnost posla
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da dejstvo, da je pregled opravil B. in ne tožeča stranka (oziroma njen pooblaščeni zastopnik) ne vpliva na samo veljavnost pregleda, če temu ne oporeka tožeča stranka sama. Gre namreč za notranje razmerje med tožečo stranko in B. in to ne pomeni kršitve 24. člena Pogodbe, po katerem bi moral pregled opraviti njegov pooblaščeni zastopnik.
Splošno sprejeto stališče je, da le določitev natančnega časa, ko je potrebno opraviti izpolnitev, ne zadošča za oceno, da je rok bistvena sestavina pogodbe. Pri fiksnih pogodbah gre za nekaj več, kasnejša izpolnitev za stranko bi bila brez pomena.
ZPP člen 2, 2/2, 13, 206, 206/1. SPZ člen 49. SZ-1 člen 111.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – izpraznitveni zahtevek – zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine – pravica do posesti
V tej pravdi tožnik zahteva izpraznitev stanovanja in plačilo uporabnine. V drugi pravdi tu-tožena stranka zahteva izstavitev zemljiškoknjižne listine. Odločitev o slednjem ne bo predstavljalo odločitve o predhodnem vprašanju.
Vprašanje, kdo so dediči po pokojnem F. M. V., predstavlja predhodno vprašanje po 13. členu ZPP. Dediči so v obravnavani zadevi nujni sosporniki. Velja, da če tožnik toži le nekatere nujne sospornike, ne pa vseh, toži napačno stranko.
Stvarna legitimacija je del tožbenega temelja, zato je od vprašanja ali je pasivna stvarna legitimacija podana, odvisna utemeljenost tožbenega zahtevka.
Odstranitev tožnikovega objekta brez gradbenega dovoljenja s strani toženke ne predstavlja posega v tožnikovo civilnopravno sfero oziroma interes, temveč gre za kršitev javnopravnih predpisov, ki se lahko konkretno odraža le na upravnem področju.
Nepremičnina ni manjvredna zato, ker za odstranitev objekta ni bilo izdano gradbeno dovoljenje, temveč zato, ker je bil objekt, ki je bil postavljen na nepremičnini, porušen. Okoliščina, da je bila rušitev izvedena brez gradbenega dovoljenja, tako nima nobenega vpliva na konkretno ugotovljeno manjvrednost nepremičnine.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZDR člen 35, 83, 83/2, 86, 86/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
začasna odredba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - verjetno izkazana terjatev
Sodišče prve stopnje pri odločanju o utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe, da je dolžna tožena stranka tožniku izplačevati nadomestilo plače do odločitve o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni bilo dolžno presojati vseh znakov kaznivega dejanja, saj bo to (ali ima tožniku očitana kršitev pogodbenih oz. drugih obveznosti iz delovnega razmerja vse znake kaznivega dejanja) predmet dokaznega postopka.
procesna predpostavka – pravica do sodnega varstva – izpodbijanje odločitev organov društva – izpodbijanje odločitve zbora društva
Določbo petega odstavka 13. člena ZDru-1 je treba razlagati na način, da je vsako odločitev organa oziroma zastopnika društva, ne pa tudi odločitve zbora članov kot najvišjega organa društva, možno izpodbijati s pritožbo, o kateri, če temeljni akt društva ne določa drugače, odloča zbor članov.
V predmetni zadevi nastopata kot subjekta gospodarska družba v pravnoorganizacijski obliki d.o.o. in Klub v pravno organizacijski obliki društva (glej podatke AJPES). ZPP v 481., 482. in 483. členu jasno določa, kdaj veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih. Med subjekti, za katere veljajo pravila postopka v gospodarskih sporih, niso društva, zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da v predmetni zadevi ni stvarno pristojno okrožno sodišče.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - prepoved opravljanja dela - sodno varstvo - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero - nadomestilo plače - reparacija
Prepoved opravljanja dela v času vodenja postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je poseg v delavčevo pravico do dela, za katerega se lahko odloči delodajalec le v izjemnih, z zakonom določenih primerih. Spora o tem posegu v delavčevo pravico pa ni mogoče uvrstiti med spore o ugotovitvi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, o drugih načinih prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi oziroma o disciplinski odgovornosti delavca, zato v zvezi s to odločitvijo delodajalca neposredno sodno varstvo ni dopustno.
Četudi se delavec po prejemu izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaposli pri drugem delodajalcu, je ob ugotovitvi, da je odpoved nezakonita, še vedno upravičen do reparacije (za čas, ko je zaposlen, v višini razlike med plačo, ki jo prejema, in plačo, ki jo je prejemal pred odpovedjo) in odškodnine ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi.
V zemljiški knjigi velja načelo pravnega prednika (9. člen ZZK-1) in so vpisi dovoljeni samo zoper osebo, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis. Sodba Okrajnega sodišča v Celju I P 1 se na Z.P. ne nanaša in zoper njega ne učinkuje. Vpis zato ni dovoljen.
Na podlagi 32. člena SPZ je mogoče sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti zahtevati le v tridesetih dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca. Gre za materialni prekluziven rok, ki ni podaljšljiv, sankcija za njegovo zamudo pa je zavrženje tožbe.
prenehanje delovnega razmerja - individualna pogodba o zaposlitvi - poslovodna oseba - odpoklic - odjava iz zavarovanj - reparacija
Ker v pogodbi o zaposlitvi, ki jo je tožnik sklenil kot poslovodna oseba za nedoločen čas, ni bilo določeno, da mu delovno razmerje preneha z odpoklicem s funkcije, mu delovno razmerje ni zakonito prenehalo z dnem odpoklica oziroma z odjavo iz sistema socialnih zavarovanj z istim dnem.
Pritožbene navedbe, da se tožena stranka ni mogla udeležiti prvega naroka, razpisanega dne 24. 3. 2011, ker ji vabilo ni bilo vročeno, ne držijo. Iz potrdila o vročitvi je razvidno, da je bila ta opravljena v skladu z določbami 142. člena ZPP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - bistveno zmanjšano plačilo za delo - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - regres za letni dopust
Ker je bistvo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v tem, da na tak način odpovedana pogodba o zaposlitvi preneha veljati takoj (brez odpovednega roka), delodajalec po prejemu izredne odpovedi delavca delavcu ne more več podati svoje (izredne) odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ker je pogodba o zaposlitvi že prenehala veljati. Delodajalčeva izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je nezakonita.
zavrženje vloge za obročno plačilo dolga – fikcija vročitve
Prošnji za obročno plačilo dolga lahko ugodi le tožeča stranka, sodišče pa te pristojnosti nima, zato je sodišče pravilno zavrglo vlogo tožene stranke, v kateri je ta prosila za obročno plačilo dolga.
Skrite napake so tiste napake, ki jih skrbna oseba s povprečnim znanjem in izkušenostjo človeka enakega poklica in stroke, kot je kupec, ni mogla opaziti ob običajnem pregled.
zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve – nepravnomočnost sklepa o začasni odredbi – identiteta nepremičnine
Vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve se opravi že na podlagi nepravnomočnega sklepa o začasni odredbi. Pravilna je tudi obrazložitev sodišča prve stopnje glede identitete nepremičnine kot je vpisana v zemljiško knjigo danes in nepremičnino, kakor je označena v sklepu o začasni odredbi.
Sodišče prve stopnje je sicer oceno o vrednosti posameznih dokazov vključilo v oceno vseh dokazov skupaj in v celovito oceno uspeha dokaznega postopka. Ne glede na to se zaradi navedbe kriterijev prepričljivosti, ki jih je sodišče uporabilo pri oceni vrednosti posameznih izvedenih dokazov, postavlja dvom v pravilnost rezultata. Ker še ni podana predpostavka formalne pravilnosti dokazne ocene, se sodišče druge stopnje ne opredeljuje do njenega vsebinskega vidika (tj. do njene racionalnosti in splošnosti). V odsotnosti načela materialne resnice v pravdnem postopku je namreč ravno metoda vestne, skrbne in argumentirane dokazne ocene edina podlaga, ki omogoča preverljivost njenih rezultatov.
Uporabo kasatoričnega pooblastila narekuje načelo ekonomičnosti. Sodišče prve stopnje se je že neposredno seznanilo z ustno izvedenimi dokazi in bo lahko nov postopek izvedlo z manjšimi stroški in hitreje, kot bi to lahko storilo sodišče druge stopnje, ki bi moralo v skladu z načelom neposrednosti tako stranke kot priče ponovno zaslišati.
Vpis je dovoljen le proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere se bo opravil vpis, če sodna odločba, na podlagi katere je vpis predlagan, učinkuje proti tej osebi. V obravnavani zadevi sodna odločba učinkuje le med strankami postopka, kar pa zemljiškoknjižna lastnika služeče nepremičnine nista bila. Pogoji za predlagani vpis zato niso izpolnjeni.
predlog za začetek postopka– vsebina predloga – naziv predloga – laična vloga
Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati, da gre za laično vlogo, zato bi pri odločanju moralo izhajati iz vsebine predloga in ne iz njegovega poimenovanja, ki ga je uporabila predlagateljica v uvodu svoje vloge. Če je sodišče prve stopnje menilo, da je takšen predlog kljub vsemu protisloven, pa bi moralo predlagateljico pred odločitvijo o predlogu pozvati k njegovi popravi oziroma dopolnitvi, ob smiselni uporabi 108. člena ZPP.