začasna odredba – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – neznatna škoda – prepoved razpolaganja z nepremičninami – prepoved odtujitve in obremenitve
Stališče sodišča prve stopnje, da je pravica razpolaganja z nepremičnino bistveni del upravičenj lastnika in posledično prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine za toženca, ki je nepremičnine zgradil z namenom prodaje, pomeni prikrajšanje oziroma nastanek škode, je prestrogo in bi ob doslednem upoštevanju pripeljalo do popolnega izničenja zakonske norme - prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin po 2. točki 271. člena ZIZ.
zamudna sodba - pritožba - rok za pritožbo - popravni sklep - obrazložitev
Sodišče prve stopnje je s popravnim sklepom popravilo očitno pisno pomoto v zamudni sodbi. Tega popravnega sklepa, ker je le formalne narave, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno posebej obrazložiti.
ZPP člen 2, 2/2, 13, 206, 206/1. SPZ člen 49. SZ-1 člen 111.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – izpraznitveni zahtevek – zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine – pravica do posesti
V tej pravdi tožnik zahteva izpraznitev stanovanja in plačilo uporabnine. V drugi pravdi tu-tožena stranka zahteva izstavitev zemljiškoknjižne listine. Odločitev o slednjem ne bo predstavljalo odločitve o predhodnem vprašanju.
V zemljiški knjigi velja načelo pravnega prednika (9. člen ZZK-1) in so vpisi dovoljeni samo zoper osebo, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis. Sodba Okrajnega sodišča v Celju I P 1 se na Z.P. ne nanaša in zoper njega ne učinkuje. Vpis zato ni dovoljen.
pogodba o tihi družbi – neobstoj pooblastila za zastopanje – stroški začasnega zastopnika – stroški postopka
Ker toženec ob sklenitvi pogodbe ni bil nosilec tihe družbe, kot je bilo navedeno v pogodbeni listini, in ker ni dokazal, da bi bila pogodba naknadno odobrena, je pravilno stališče, da pogodba o tihi družbi ni bila sklenjena in da je zato dolžan vrniti, kar je na tej podlagi prejel.
Založitev predujma za stroške začasnega zastopnika je procesna predpostavka za obravnavanje tožbe, vložene zoper osebo, katere prebivališče je neznano. Oprostitev plačila tega stroška lahko tožnik doseže ob predpostavkah, ki jih zakon določa za oprostitev plačila stroškov postopka.
Odstranitev tožnikovega objekta brez gradbenega dovoljenja s strani toženke ne predstavlja posega v tožnikovo civilnopravno sfero oziroma interes, temveč gre za kršitev javnopravnih predpisov, ki se lahko konkretno odraža le na upravnem področju.
Nepremičnina ni manjvredna zato, ker za odstranitev objekta ni bilo izdano gradbeno dovoljenje, temveč zato, ker je bil objekt, ki je bil postavljen na nepremičnini, porušen. Okoliščina, da je bila rušitev izvedena brez gradbenega dovoljenja, tako nima nobenega vpliva na konkretno ugotovljeno manjvrednost nepremičnine.
Zapuščinskega postopka, ki je končan s pravnomočnim sklepom o dedovanju, ni mogoče obnoviti, pač pa lahko stranke, če so dani pogoji za obnovo postopka po določbah ZPP, uveljavljajo svoje pravice v pravdi. Prizadeta stranka, kateri z morebitnim nezakonitim zastopanjem ni bila dana možnost obravnavanja v zapuščinskem postopku (ali če so podani drugi obnovitveni predlogi), lahko torej s tožbo v pravdi uveljavlja svoje pravice oziroma doseže korekcijo odločitve zapuščinskega sodišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0061663
ZIZ člen 272.
motenje posesti - začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
Dejstvo, da tožnik nima kje živeti in zadovoljevati svojih osnovnih življenjskih potreb, ne pomeni le grožnje, temveč že utemeljuje nastanek težko nadomestljive škode. Vprašanje pomena in načina zadovoljevanja človekovih osnovnih življenjskih potreb je vprašanje splošno priznanega civilizacijskega standarda, ki ga ni treba posebej razčlenjevati in dokazovati.
ZJU člen 147, 147/2, 147/5, 147/6, 149, 150, 150/1, 150/2.
javni uslužbenec - premestitev - sklep o premestitvi - delovne potrebe - naziv - pogoj za zasedbo delovnega mesta - dokončna odločba - molk organa
Za zakonitost sklepa o premestitvi javnega uslužbenca (policista) zaradi delovnih potreb se ne zahteva, da so delovne potrebe konkretizirane v samem sklepu o premestitvi, ampak zadošča, da jih delodajalec dokaže v sodnem postopku.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - bistveno zmanjšano plačilo za delo - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - regres za letni dopust
Ker je bistvo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v tem, da na tak način odpovedana pogodba o zaposlitvi preneha veljati takoj (brez odpovednega roka), delodajalec po prejemu izredne odpovedi delavca delavcu ne more več podati svoje (izredne) odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ker je pogodba o zaposlitvi že prenehala veljati. Delodajalčeva izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je nezakonita.
Sodišče prve stopnje je sicer oceno o vrednosti posameznih dokazov vključilo v oceno vseh dokazov skupaj in v celovito oceno uspeha dokaznega postopka. Ne glede na to se zaradi navedbe kriterijev prepričljivosti, ki jih je sodišče uporabilo pri oceni vrednosti posameznih izvedenih dokazov, postavlja dvom v pravilnost rezultata. Ker še ni podana predpostavka formalne pravilnosti dokazne ocene, se sodišče druge stopnje ne opredeljuje do njenega vsebinskega vidika (tj. do njene racionalnosti in splošnosti). V odsotnosti načela materialne resnice v pravdnem postopku je namreč ravno metoda vestne, skrbne in argumentirane dokazne ocene edina podlaga, ki omogoča preverljivost njenih rezultatov.
Uporabo kasatoričnega pooblastila narekuje načelo ekonomičnosti. Sodišče prve stopnje se je že neposredno seznanilo z ustno izvedenimi dokazi in bo lahko nov postopek izvedlo z manjšimi stroški in hitreje, kot bi to lahko storilo sodišče druge stopnje, ki bi moralo v skladu z načelom neposrednosti tako stranke kot priče ponovno zaslišati.
Na podlagi 32. člena SPZ je mogoče sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti zahtevati le v tridesetih dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca. Gre za materialni prekluziven rok, ki ni podaljšljiv, sankcija za njegovo zamudo pa je zavrženje tožbe.
izločitvena pravda – stroški postopka – vsak svoje stroške
V
saka stranka krije svoje stroške postopka, če se v izločitveni pravdi ugodi tožbenemu zahtevku za izločitev stvari, pa sodišče ugotovi, da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila, da na teh stvareh ne obstajajo pravice drugih. Navedeno predstavlja izjemo od načela odgovornosti za stroške po uspehu v glavni stvari.
ZIZ člen 24, 24/1. OZ člen 6, 10, 131, 131/1, 376.
neutemeljen sodni postopek – cesijska pogodba – prehod terjatve – škoda zaradi neutemeljenega sodnega postopka
Podlage za odškodninsko odgovornost ne more predstavljati uveljavljanje (sporne) pravice, ki se tekom sodnega postopka izkaže za neobstoječo in s tem zahtevek za neutemeljen. Le kadar tožnik (upnik) sproži sodni postopek z zavestjo, da mu pravica ne pripada, je lahko podana njegova odškodninska odgovornost.
listina – listina pri drugi osebi – predložitev poslovne dokumentacije
Sodišče lahko, v primeru da druga oseba zanika, da bi bila listina pri njej, izvede dokaze za ugotovitev tega dejstva, pri čemer nosi (tako trditveno kot) dokazno breme v zvezi z njim tista pravdna stranka, ki zahteva predložitev listine od druge osebe.
Skrite napake so tiste napake, ki jih skrbna oseba s povprečnim znanjem in izkušenostjo človeka enakega poklica in stroke, kot je kupec, ni mogla opaziti ob običajnem pregled.
zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve – nepravnomočnost sklepa o začasni odredbi – identiteta nepremičnine
Vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve se opravi že na podlagi nepravnomočnega sklepa o začasni odredbi. Pravilna je tudi obrazložitev sodišča prve stopnje glede identitete nepremičnine kot je vpisana v zemljiško knjigo danes in nepremičnino, kakor je označena v sklepu o začasni odredbi.
Intervencijski interes je podan, če bi izid postopka neugodno vplival na pravno razmerje med stranko, ki se ji stranski intervenient želi pridružiti, in stranskim intervenientom.
ZIZ člen 44, 44/3. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1.
stečajni postopek – vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek – ločitvena pravica, pridobljena v postopku zavarovanja – izvršba na podlagi verodostojne listine – prekinitev postopka
Pritožnik zmotno meni, da na usodo predmetnega izvršilnega postopka vpliva morebitna pridobitev ločitvenih pravic v postopku zavarovanja denarne terjatve. Gre za ločena postopka, med katerima je bistvena razlika v tem, da v postopku zavarovanja denarne terjatve upnik ne more biti poplačan, saj še ne razpolaga z izvršilnim naslovom. V obravnavani izvršilni zadevi bi lahko upnik pridobil ločitveno pravico le na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi verodostojne listine.
Pravne posledice začetka stečajnega postopka zoper insolventnega dolžnika iz tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP so predpisane za primer, ko je izvršilni postopek v fazi opravljanja izvršbe, ne pa tudi, ko je stečajni postopek začet, preden je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine postal pravnomočen. V takem primeru namreč nastanejo enake posledice, kot če bi bil začet stečajni postopek zoper toženo stranko pred pravnomočnostjo plačilnega naloga, izdanega v pravdnem postopku, torej prekinitev postopka