ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko je toženi stranki naložilo, da mora izplačati tožečim strankam razliko med izplačanimi zneski povračil in pripadajočimi zneski povračil stroškov prevoza na delo in z dela, upoštevaje stroške javnega prevoza, kot je določeno v Uredbi o povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek, ki je inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi.
Sodišče prve stopnje, ki je izdalo sodbo na podlagi opravljene glavne obravnave, s katero je odločilo tudi o stroških postopka, ne bi smelo upoštevati dodatno priglašenih stroškov za izdelavo izvedeniškega mnenja in o teh stroških izdati dopolnilni sklep.
gradbena pogodba – cena na enoto – gradbeni dnevnik – gradbena knjiga – zakonske zamudne obresti – prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti – ne ultra alterum tantum
Za odločitev v tej zadevi je pomembno, da sta stranki dogovorili ceno po sistemu fiksnih cen in dejansko dobavljenih količin. Po sistemu enotne cene se plačajo samo dejansko izvedena dela.
Gradbeni dnevnik in knjiga obračunskih izmer služita lažjemu dokazovanju, katera dela so bila dejansko izvedena. Dokazno breme je na gradbeniku. Nevodenje gradbenega dnevnika in knjige obračunskih izmer naročniku, to je toženi stranki, ne sme iti v škodo. To pa še ne pomeni, da naročnik ni dolžan plačati dejansko izvršenih del. Dolžan jih je plačati, če je dokazano, da so bila ta dela izvršena.
Pri vlaganju v nepremičnino je mogoče zahtevati le razliko v večvrednosti nepremičnine (obogatitveni princip), ne pa tega, kar je prikrajšani dejansko vložil v nepremičnino (vrnitveni princip).
ZOR člen 104, 109, 376. OZ člen 86. SZ-1 člen 173. SZ člen 117, 125.
ničnost – zastaranje - odškodninski zahtevki – kondikcijski zahtevki – začetek teka zastaralnega roka – skrbnost ravnanja – poštenost ravnanja
Pravdne stranke so bile pri sklepanju pogodb neskrbne, ni pa bilo dokazano, da bi bile nepoštene. (Ne)poštenost ravnanj pogodbenih strank je pomembno dejstvo, od katerega ni odvisna le pravica pogodbene stranka do kondikcijskega zahtevka iz ničnostne pogodbe po 104. členu ZOR, marveč tudi pravica do povračila škode. Od navedenega dejstva je (lahko) odvisen tudi začetek teka zastaralnega roka pri odškodninskih terjatvah, kot ga določa 376. člen ZOR.
(ne) veljavnost oporoke – napotitev na pravdo – ustna oporoka – izredne razmere – manj verjetna pravica – spor ali premoženje spada v zapuščino
Pojem izrednih razmer je pravni standard, zato mora sodišče v vsakem konkretnem primeru glede na zatrjevana dejstva napraviti materialnopravni zaključek glede tega, ali so bile izredne razmere podane. Kadar pa so dejstva, na podlagi katerih bi moralo tak sklep napraviti, sporna, je potrebno zapuščinski postopek prekiniti in dediče napotiti na pravdo.
ZIZ člen 9, 9/3, 36. ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 116, 120, 133.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog za zamudo – notranja organizacija dela pri pravni osebi – prepozen ugovor
Pravna oseba kot stranka v postopku se ne more uspešno sklicevati na ravnanje svojih zaposlenih, še posebno ne pri ravnanju s poštnimi pošiljkami. Stranka mora delo organizirati tako, da poteka normalno in nemoteno. Odsotnost, prezaposlenost, opustitev pravočasnega pretoka informacij med zaposlenimi zamude ne opravičujejo.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – pravočasen odgovor na tožbo – vloga poslana nepristojnemu sodišču – sklepčnost tožbe – ugotovitev lastninske pravice – dobroverna lastniška posest - priposestvovanje
Ker je leta 1995 garsonjero v zapisu, ki ga je sam sestavil, izročil tožniku namesto dela kupnine in mu tedaj tudi izročil posest ter se zavezal urediti prepis lastništva, te okoliščine dokazujejo, da je bil tožnik od leta 1995 v dobroverni lastniški posesti garsonjere.
zamudni sklep – vrnitev v prejšnje stanje – napake pri vročanju – obravnavanje vloge kot pritožbe
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče toženčevo vlogo glede na navedbe v njej šteti za pritožbo zoper zamudni sklep. Prav upoštevaje vsebino toženčevih navedb v vlogi ni mogoč dvom, da je toženec, ki ga je tedaj že zastopal odvetnik, želel z vlogo doseči prav (in zgolj) vrnitev v prejšnje stanje, ki pa jo je utemeljeval z napačnimi razlogi. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da je prvostopenjsko sodišče toženčevo vlogo pravilno obravnavalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje in ga povsem pravilno tudi zavrnilo.
izvedenstvo – strokovna institucija – višina nagrade
Za presojo o utemeljenosti zahteve za povrnitev stroškov in plačilo nagrade je v primeru, ko je izvedensko delo zaupano strokovni instituciji, ta pa za izvedbo dela zadolži več oseb, odločilno, ali bi sodišče lahko konkretno izvedensko delo zaupalo enemu izvedencu ali pa bi bilo zaradi zapletenosti oziroma kompleksnosti zadeve potrebno sodelovanje več izvedencev.
začasna odredba o varstvu skupnih otrok – začasna odredba o načinu izvrševanja stikov
Začasne odredbe o varstvu in preživljanju skupnih otrok, kot tudi začasne odredbe o odvzemu ali omejitvi pravice do stikov oziroma o načinu izvrševanja stikov sodišče lahko izda le, če ugotovi, da so v konkretnem primeru podani takšni razlogi ogroženosti otroka, ki narekujejo, da je v vprašanje njegove predodelitve treba poseči z začasno odredbo že med samim postopkom.
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem pritožbe, da bo mladoletna hči pravdnih strank brez rednih stikov z očetom lahko prikrajšana v svojem duševnem razvoju, vendar pa v konkretnem primeru ne bi bilo v njeno korist, da bi se jo že v tej fazi postopka, ko dejanska podlaga tožbe še ni razčiščena, odvzelo materi in začasno zaupalo v vzgojo in varstvo očetu.
napotitveni sklep – napotitev več dedičev - pravni interes za vložitev tožbe – vračunanje daril v dedni delež
V primeru, da zapuščinsko sodišče na pravdo napoti več dedičev, po kateri od njih s tožbo uveljavlja tudi tisto, na kar je bil napoten drugi dedič, to ni razlog za zavrženje tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa. Je pa mogoče v tem primeru tožbo ali njen del zavreči, če sodišče ugotovi, da hkrati tečeta dve oziroma več pravd o isti stvari.
V pravdi se ugotavlja ali oziroma koliko je zapustnik v korist zakonitega dediča še pred smrtjo neodplačno razpolagal, poračunavanje vrednosti daril, ki jih je zapustnik naklonil dedičem, pa se opravi v zapuščinskem postopku
ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSK0005038
ZST-1 člen 12. ZPP člen 142, 142/4, 365, 365-1. ZZK-1 člen 125, 125.č, 125.č/3, 161, 161/2, 161/2-5.
fikcija vročitve – stalno prebivališče – dejansko prebivališče – dovoljenost pritožbe zoper sklep o oprostitvi plačila sodne takse
Četrti odstavek 125.č člena ZZK-1 določa, da če vročitve ni mogoče opraviti na način iz drugega ali tretjega odstavka tega člena, se vročitev opravi po splošnih pravilih o osebnem vročanju. Četrti odstavek 142. člena ZPP pa veže fikcijo vročitve na naslov dejanskega prebivališča, saj je razlog takšnemu načinu vročanja realno pričakovanje, da se bo naslovnik s pisanjem pravočasno seznanil in da mu bo s tem dejansko omogočeno, da uresniči pravico do izjave v postopku (prim. odločba Ustavnega sodišča U-I-279/08 z dne 9.7.2009). Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi sicer ne izhaja, da naslovnik dejansko ne prebiva na naslovu H. v Ljubljani, vendar je ta domneva izpodbojna.
Ker je pripor eden izmed odvzemov prostosti pred pravnomočno sodbo, je jasno, da je pri oceni teže dejanja kot elementa za presojo sorazmernosti pripora, treba najprej izhajati iz kaznovalnega okvirja, očitanega kaznivega dejanja ter nato še iz njegovih konkretnih okoliščin, čeravno utegnejo biti te v postopku s pravnimi sredstvi drugače – za obdolženca ugodneje ocenjene.
Upnik je takoj po izdaji sklepa o izvršbi, ko je opazil pomoto pri vtoževanem znesku, predlog za izvršbo v presežku umaknil. Ravnal je z vso dolžno skrbnostjo, zato mu ni mogoče očitati, da bi dolžniku stroške ugovora povzročil neutemeljeno.
zahtevek za izročitev nepremičnine – potek najemne pogodbe – pridržna pravica – ugovor nasprotne pravice – zapadlost terjatve – dobrovernost
Zmotni so zaključki izpodbijane sodbe glede nedobrovernosti tožene stranke. V 262. členu OZ so določene izjeme, ko upnik nima pridržne pravice, taka situacija nastopi v primeru, če dolžnik zahteva vrnitev stvari, ki proti njegovi volji ni več v njegovi posesti. Namen te določbe je, da prepreči samovoljo upnika, bistvo je torej v tem, da si stvari ni protipravno prilastil, in tak primer je v tej zadevi podan, na dan prenehanja pogodbe, v trenutku, ko na podlagi pogodbe naslova za oblast nad stvarjo tožena stranka več ni imela, je imela že zapadlo terjatev za plačilo investicij, gre za pogodbeno zavezo tožnika.
Ničnost, neveljavnost ali neobstoj nekega pravnega posla (tudi mandatnega, pooblastilnega razmerja) sicer je civilnopravno razmerje, o katerem se odloča v pravdnem postopku. Vendar mora tožnik za ugotovitev obstoja ali neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja izkazati pravni interes. Izdana sodba ne more biti sama sebi namen.
Sodišče je toženim strankam pravilno priznalo pravdne stroške, ustrezno povečane v skladu z 9. čl. OT, ne pa za vsakega toženca posebej, saj je skupni pooblaščenec toženih strank vsa procesna dejanja opravljal enotno in odstopanj v smeri opravljanja dejanj za posamezno stranko ni bilo.
Tožnikovo ravnanje je bilo za delodajalca „praktično“ nepreprečljivo. Nezgodi bi se bilo mogoče izogniti le ob stalnem nadzoru tožnikovega dela, tega pa niti od profesionalno skrbnega delodajalca ni mogoče zahtevati. Ker morata biti oba navedena pogoja (nepričakovanost in nepreprečljivost ravnanja oškodovanca) podana kumulativno, se v obravnavanem primeru prva toženka ne more v celoti razbremeniti svoje objektivne odgovornosti.
Po presoji pritožbenega sodišča znaša tožnikov delež odgovornosti 50%, upoštevaje na eni strani povečano nevarnost, ki izvira iz obratovanja stroja, in korist, ki jo z uporabo stroja dosega njen imetnik v svoji gospodarski dejavnosti, na drugi strani pa dejstvo, da se je tožnik poškodoval pri delu oziroma zaradi dela, vendar se je obenem zavestno in nerazumno izpostavil nevarnosti, čeprav je vedel ali bi vsaj moral vedeti, da se lahko hudo poškoduje.