plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – umik tožbe zaradi neplačila sodne takse – prekinitev postopka – nadaljevanje prekinjenega postopka – stečaj tožnika – poziv na prevzem postopka
Vročitev plačilnega naloga, ki vsebuje opozorilo, da se bo v primeru neplačila takse v določenem roku štelo, da je tožba umaknjena, pomeni povabilo sodnika, naslovljeno na stečajnega upravitelja, da prevzame postopek.
ZDR člen 128. Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji člen 66, 66/1, 69, 69/3, 69/4.
plača - dodatek k plači - dežurstvo - obvezna prisotnost - nočno delo - nedeljsko delo
Osnovna plača zdravnika je osnova za izračun dodatkov za nočno delo in delo ob nedeljah in praznikih le v primeru, ko zdravnik opravlja delo v teh posebnih pogojih. Kadar pa gre za dodatek za čas obvezne prisotnosti, ob praznikih, nedeljah in ponoči, pa je osnova za izračun teh dodatkov (v odstotku) urna postavka plače delovnega mesta, za katero se dežurstvo opravlja.
ZPP člen 421, 421/4. ZZZDR člen 103, 105, 105/3, 106.
nova odločba o varstvu in vzgoji otroka – predodelitev otroka v varstvo in vzgojo – spremenjene razmere – otrokova želja
Pogoj za spremembo odločitve o vzgoji in varstvu je podan zaradi želje mladoletnega otroka, ki je sposoben razumeti pomen in posledice lastne izjave oziroma odločitve, pri komu od staršev bi rad živel, da živi pri drugem od staršev, ker ta ni v nasprotju z njegovo koristjo.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131. ZPP člen 356, 362, 362/1.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - dokazovanje - trditveno in dokazno breme - sodni izvedenec - razveljavitev sodbe
Pritožbeno sodišče je o zadevi že predhodno odločalo. V sklepu, s katerim je izpodbijano odločitev razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje, je sodišču prve stopnje naložilo, naj ponovno izvede dokaz s sodnim izvedencem za varnost in zdravje pri delu. Sodišče prve stopnje tega dokaza ni izvedlo, torej ni ravnalo v skladu z napotili pritožbenega sodišča, kar bi bilo dolžno storiti. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo ponovno razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje pred drugim sodnikom.
Odgovornost za nastanek škode je deljena, če je oškodovanec tudi sam prispeval k nastanku škode. K nastanku škode nič ne prispeva le tista oseba, ki v danih okoliščinah ravna s skrbnostjo dobrega gospodarja. V konkretnih okoliščinah bi bila torej morala tožeča stranka hoditi s skrbnostjo dobrega pešca. Če bi bila in bi bila škoda nastala kljub temu, bi njenega prispevka k škodi sploh ne bi bilo. Za obstoj prispevka k nastanku škode zadoščata tako namerno kot tudi malomarno ravnanje.
sklep o izvedenini - sodni izvedenec - dopolnilno mnenje
V kolikor gre za spor o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, ne glede na izid postopka in tudi ne glede na to, kdo izvedbo dokaza z izvedencem predlaga, vse stroške, vključno stroške za dopolnilno mnenje, nosi zavod.
Tožba v delu, v katerem tožnik zahteva ugotovitev, da mu je tožena stranka v času nedokončne odločitve o odpoklicu z delovnega mesta v tujini nezakonito preprečevala opravljanje dela, ni dopustna, saj z ugotovitveno tožbo ni mogoče zahtevati ugotovitve dejstev.
starostna pokojnina - pokojninska doba - tuj pokojninski sistem - plačilo prispevkov
Toženec je o pravici do starostne pokojnine odločil na podlagi pokojninske dobe, ki jo je tožnik dopolnil v Sloveniji. V pokojninsko dobo se je vštelo tudi obdobje zaposlitve v Beogradu, ko je bil tožnik zavarovan po sedežu poslovne enote (v Sloveniji). To pa ne pomeni, da bi se moralo tožniku celotno obdobje dela oziroma tudi preostalo sporno obdobje dela v Beogradu všteti v pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji. Za takšno vštetje ni podlage, saj je bil tožnik preostalo sporno obdobje zavarovan pri tujem (srbskem) nosilcu zavarovanja, kateremu je tudi plačeval prispevke.
invalid III. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti - pretežnost zavarovanja - zavarovanje za ožji obseg pravic
Pri tožniku je bila ugotovljena invalidnost III. kategorije, saj lahko (svoje) delo avtomehanika opravlja le s polovico polnega delovnega časa. Kljub temu ni upravičen do pravic na podlagi invalidnosti, saj je bil pretežni del zavarovanja zavarovan za ožji obseg pravic na podlagi prostovoljne vključitve v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 36. ZPIZ-1 člen 187. ZPIZ/92 člen 202. ZTPIZ (1982) člen 100.
sorazmerni del pokojnine - pokojninska doba - prispevki - dokazovanje
Tožnik nima pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine v Republiki Sloveniji, saj je v tej državi dopolnil le 8 mesecev in 15 dni zavarovalne dobe. Ta doba se bo upoštevala pri odmeri pokojnine pri bosansko-hercegovskemu nosilcu zavarovanja.
Zaznambo postopka vzpostavljanja etažne lastnine in zaznambo postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi lahko zemljiškoknjižno sodišče opravi le na podlagi odredbe nepravdnega sodišča, kateri je predložen predlog, na podlagi katerega se odreja zaznamba postopka.
ZDR člen 31, 32, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Neupravičeno poseganje v aplikacijo za pripravo računa (tako da se kot kupca označi drugo osebo), ko račun še ni zaključen, predstavlja takšno kršitev delovnih obveznosti, zaradi katere lahko pri toženi stranki nastanejo hujše materialne posledice in velika nepopravljiva škoda. Ker je imel tožnik (kot prodajalec na bencinskem servisu) ves čas stik z denarjem, je razumljivo, da je tožena stranka izgubila zaupanje vanj. Iz tega razloga mu je zaradi omenjene kršitve utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj z delovnim razmerjem ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.
nadomestilo za uporabo malih avtorskih pravic – zastaranje terjatve na plačilo nadomestila za uporabo avtorskih pravic
V primerih nezakonite uporabe avtorskega dela, kar je tudi javno izvajanje glasbenih del brez dovoljenja, avtorju pripada ustrezno nadomestilo. V takih primerih je zakonska podlaga za odločanje neposredno ZASP in 190. ter 198. člen OZ.
Avtorski honorar praviloma ni občasna terjatev. Terjatev tožeče stranke temelji neposredno na podlagi zakona, pri čemer tožeča stranka zaradi kršitve avtorskih pravic zgolj mesečno izstavlja račun za plačilo ustreznega nadomestila. Le ta okoliščina pa ne spreminja narave obveznosti v občasno terjatev. Po naravi zahtevka gre še vedno za verzijski zahtevek, za katerega je treba po stališčih sodne prakse upoštevati splošni – petletni zastaralni rok.
URS člen 23, 26. ZVPSBNO člen 4, 16, 16/3, 25. OZ člen 299.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – odgovornost države – pravna oseba – ravnanje stranke – poravnava – višina odškodnine – zamudne obresti
Država odgovarja za tiste zamude pri sodnem odločanju, ki jih je mogoče pripisati njenemu ravnanju, med katere pa ne sodi le neprimerno postopanje sodišča v konkretnem primeru, pač pa tudi objektivno stanje zaostankov na sodiščih, zaradi katerih konkretna zadeva ni mogla biti pravočasno obravnavana. Dejstvo, da narok v določeni zadevi zaradi sodnih zaostankov ni mogel biti prej razpisan, povzroča kršitev pravice do sojenja v razumnem roku. Država je namreč dolžna organizirati pravosodni sistem tako, da bodo sodišča lahko uresničila zahtevo po sojenju v razumnem roku
Čeprav tožnika na sodišče nista vložila prošenj za pospešitev obravnavanja zadeve in čeprav je bil prvi narok za glavno obravnavo preložen na njuno prošnjo, jima ne gre očitati, da sta bistveno prispevala k trajanju postopka. Se pa takšno ravnanje tožnikov upošteva pri odločanju o sami višini odškodnine, saj kaže na to, da jima hitra odločitev o zadevi ni bila prioriteta.
Po stališču pritožbenega sodišča bi odvetnik, četudi je v pravdi zastopal stranko kot prevzemnik pisarne njene pooblaščenke, k pritožbi moral predložiti pisno pooblastilo stranke za pritožbo, ker je obstoj veljavnega pooblastila po določbi 5. odstavka 98. člena ZPP procesna predpostavka za pritožbo (primerjaj s sklepom II Ips 392/2010), tega pa odvetnik ni predložil.
Tožnica je v socialnem sporu uspela 75 %, saj je uspela glede odprave odločb toženke, ni pa uspela glede svoje zahteve, da se razporedi v I. kategorijo invalidnosti in da se ji na podlagi takšne razporeditve prizna pravica do pokojnine. Glede na uspeh je upravičena do delnega povračila stroškov postopka.
ZPP člen 236a, 324, 496, 496/1, 339, 339/2, 339/2-8.
opustitev izdaje sodbe s skrajšano obrazložitvijo – spor majhne vrednosti – zavrnitev dokaznega predloga – pravica do izvedbe dokaza – namen določbe 236a. člena ZPP – predložitev pisne izjave priče
Strankina pravica do izvedbe dokaza ni absolutna. Sodišče zato ni dolžno ugoditi vsem dokaznim predlogom, ampak upošteva samo tiste, ki so namenjeni dokazovanju dejstev, pomembnih za odločitev, pri tem pa ne sme dopustiti nepotrebnega podaljševanja dokaznega postopka.
Namen določbe 236a. člena ZPP, ki določa, da lahko stranka na poziv sodišča predloži sodišču pisne in podpisane izjave predlaganih prič o dejstvih, o katerih bi priča lahko izpovedala na naroku, je zasledovanje koncentracije in ekonomičnosti postopka. Nikakor pa te določbe ni mogoče uporabiti v primeru, ko je oseba (priča), katere zaslišanje je predlagano, prisotna na naroku.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - nepremoženjska škoda - zakonske zamudne obresti - zavarovanje odgovornosti - solidarna odgovornost - odbitna franšiza
Tožnik je bil z odredbo nadrejenih premeščen na delovno mesto ob liniji za pakiranje aluminijskih palic, na dan nesreče je opravljal delo na drugem delovnem mestu, kot je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Na tem delovnem mestu je bilo delovno okolje založeno s stolicami, kar kaže na neustrezno urejeno delovno okolje. Tožnik tudi ni imel ustreznega izobraževanja za primer, kako ravnati v primeru obratovalnega zastoja, niti ni bil seznanjen o obstoju senzorjev, ki naj bi samodejno zaustavili linijo. Glede na navedeno oz. ker tožena stranka ni dokazala, da je poskrbela za varno opravljanje dela, za nastalo nesrečo in škodo tožniku odgovarja po načelu krivdne odgovornosti.