URS člen 23, 26. ZVPSBNO člen 4, 16, 16/3, 25. OZ člen 299.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – odgovornost države – pravna oseba – ravnanje stranke – poravnava – višina odškodnine – zamudne obresti
Država odgovarja za tiste zamude pri sodnem odločanju, ki jih je mogoče pripisati njenemu ravnanju, med katere pa ne sodi le neprimerno postopanje sodišča v konkretnem primeru, pač pa tudi objektivno stanje zaostankov na sodiščih, zaradi katerih konkretna zadeva ni mogla biti pravočasno obravnavana. Dejstvo, da narok v določeni zadevi zaradi sodnih zaostankov ni mogel biti prej razpisan, povzroča kršitev pravice do sojenja v razumnem roku. Država je namreč dolžna organizirati pravosodni sistem tako, da bodo sodišča lahko uresničila zahtevo po sojenju v razumnem roku
Čeprav tožnika na sodišče nista vložila prošenj za pospešitev obravnavanja zadeve in čeprav je bil prvi narok za glavno obravnavo preložen na njuno prošnjo, jima ne gre očitati, da sta bistveno prispevala k trajanju postopka. Se pa takšno ravnanje tožnikov upošteva pri odločanju o sami višini odškodnine, saj kaže na to, da jima hitra odločitev o zadevi ni bila prioriteta.
stranski intervenient - intervencijski interes - vstop v pravdo - neizbrani kandidat - javni zavod - direktor
Intervenient je izkazal pravni interes za intervencijo, saj je bil s sklepom javnega zavoda imenovan za generalnega direktorja tožene stranke in je to funkcijo tudi nastopil, tožnik pa s tožbo kot neizbrani kandidat zahteva razveljavitev sklepa o izbiri kandidata in o imenovanju generalnega direktorja. Če bi tožnik v sporu uspel, bi s tem intervenientu preprečil nadaljnje opravljanje funkcije.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 40, 40d, 47a. ZST-1 člen 34.
izvedenina - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - plačilni nalog za plačilo sodne takse - pravno sredstvo zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Ker ZST-1 pravice do pritožbe ne ureja, je odločitev sodišča prve stopnje o ugovoru dokončna, ker zoper takšno odločitev ni predvidena pritožba. Sodišče prve stopnje je sicer zapisalo v pravni pouk, da je pritožba dovoljena, vendar pa to ne vpliva na pravico do pritožbe, če zakon te pravice ne daje.
Po stališču pritožbenega sodišča bi odvetnik, četudi je v pravdi zastopal stranko kot prevzemnik pisarne njene pooblaščenke, k pritožbi moral predložiti pisno pooblastilo stranke za pritožbo, ker je obstoj veljavnega pooblastila po določbi 5. odstavka 98. člena ZPP procesna predpostavka za pritožbo (primerjaj s sklepom II Ips 392/2010), tega pa odvetnik ni predložil.
pogodba o finančnem leasingu – kavza pogodbe – avtonomno pravo – navidezna pogodba – kreditna pogodba
Osnovna značilnost lizinga je v tem, da lizingojemalec ne pridobi lastninske pravice nad predmetom lizinga, pač pa samo pravico do ekonomskega koriščenja tega predmeta. Potencialni lizingojemalec je tako v položaju, da nabavi določeno opremo, brez da bi pri tem angažiral lastna finančna sredstva. Specifičnost finančnega lizinga je tudi v tem, da se dajalec lizinga pojavlja predvsem kot financer posla, medtem ko je proizvajalec oziroma dobavitelj opreme tretja oseba. Pogodbeni stranki sta namreč v vseh spornih lizing pogodbah natančno uredili medsebojne pravice in obveznosti, zato je treba za konkretna razmerja uporabiti avtonomno pravo. Drugačna razdelitev tveganj pri pogodbah o finančnem lizingu tudi ni nič posebnega, ampak je za finančni lizing celo tipična.
Tožba v delu, v katerem tožnik zahteva ugotovitev, da mu je tožena stranka v času nedokončne odločitve o odpoklicu z delovnega mesta v tujini nezakonito preprečevala opravljanje dela, ni dopustna, saj z ugotovitveno tožbo ni mogoče zahtevati ugotovitve dejstev.
starostna pokojnina - pokojninska doba - tuj pokojninski sistem - plačilo prispevkov
Toženec je o pravici do starostne pokojnine odločil na podlagi pokojninske dobe, ki jo je tožnik dopolnil v Sloveniji. V pokojninsko dobo se je vštelo tudi obdobje zaposlitve v Beogradu, ko je bil tožnik zavarovan po sedežu poslovne enote (v Sloveniji). To pa ne pomeni, da bi se moralo tožniku celotno obdobje dela oziroma tudi preostalo sporno obdobje dela v Beogradu všteti v pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji. Za takšno vštetje ni podlage, saj je bil tožnik preostalo sporno obdobje zavarovan pri tujem (srbskem) nosilcu zavarovanja, kateremu je tudi plačeval prispevke.
družinska pokojnina - pogoji za priznanje pravice - absolventski staž - preostala delovna zmožnost - dokazovanje - invalidska komisija - sodni izvedenec
Ker tožnici absolventski staž po 26. letu starosti ni bil podaljšan zaradi zdravstvenih razlogov in ker ni bilo ugotovljeno, da je tožnica popolnoma nezmožna za delo, ji ni mogoče priznati pravice do nadaljnjega oziroma trajnega prejemanja družinske pokojnine.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 36. ZPIZ-1 člen 187. ZPIZ/92 člen 202. ZTPIZ (1982) člen 100.
sorazmerni del pokojnine - pokojninska doba - prispevki - dokazovanje
Tožnik nima pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine v Republiki Sloveniji, saj je v tej državi dopolnil le 8 mesecev in 15 dni zavarovalne dobe. Ta doba se bo upoštevala pri odmeri pokojnine pri bosansko-hercegovskemu nosilcu zavarovanja.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – umik tožbe zaradi neplačila sodne takse – prekinitev postopka – nadaljevanje prekinjenega postopka – stečaj tožnika – poziv na prevzem postopka
Vročitev plačilnega naloga, ki vsebuje opozorilo, da se bo v primeru neplačila takse v določenem roku štelo, da je tožba umaknjena, pomeni povabilo sodnika, naslovljeno na stečajnega upravitelja, da prevzame postopek.
odškodninska odgovornost delavca - škoda - dokazovanje
S tem, ko je toženec (delavec) odšel na dopust, ne da bi odrejeno delo opravil, sicer ni bil neopravičeno odsoten, je pa ravnal v nasprotju z navodili delodajalca. Ker je delodajalec dokazal, da mu je zaradi izostanka delavca nastala škoda s tem, da je moral angažirati zunanjega izvajalca, ki je dokončal delo, je njegov tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Ker se zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (za delovno mesto ključavničar skupinovodja I) presoja glede na stanje v času podaje odpovedi, za odločitev ni bistveno, da je tožena stranka eno leto kasneje na podobnem delovnem mestu (ključavničar I) za določen čas zaposlila novega delavca zaradi povečanega obsega dela.
Zaznambo postopka vzpostavljanja etažne lastnine in zaznambo postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi lahko zemljiškoknjižno sodišče opravi le na podlagi odredbe nepravdnega sodišča, kateri je predložen predlog, na podlagi katerega se odreja zaznamba postopka.
predlog za začetek stečajnega postopka – vložitev predloga po pooblaščencu po pošti
Določba 123.a člena ZFPPIPP je namenjena odvetniku in ne stranki, ki jo zastopa. Odvetnik pa kot pravno kvalificirana oseba pravo mora poznati. V danem primeru zato ne moremo govoriti o nepravilnem oziroma nepopolnem pouku, saj je bil ta v delu, ki se nanaša na dolžnika samega, pravilen in popoln. V kolikor bi dolžnik vložil ugovor osebno na vložišču oziroma poslal po pošti na naslov sodišča, bi se takšen ugovor štel kot pravilno vložen. Ker pa je ugovor po pooblastilu dolžnika vložil odvetnik, bi ta moral postopati v skladu z določbo 123.a člena ZFPPIPP, ne da bi ga na to prvostopenjsko sodišče moralo opozoriti.
sklep o izvedenini - sodni izvedenec - dopolnilno mnenje
V kolikor gre za spor o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, ne glede na izid postopka in tudi ne glede na to, kdo izvedbo dokaza z izvedencem predlaga, vse stroške, vključno stroške za dopolnilno mnenje, nosi zavod.
invalid III. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti - pretežnost zavarovanja - zavarovanje za ožji obseg pravic
Pri tožniku je bila ugotovljena invalidnost III. kategorije, saj lahko (svoje) delo avtomehanika opravlja le s polovico polnega delovnega časa. Kljub temu ni upravičen do pravic na podlagi invalidnosti, saj je bil pretežni del zavarovanja zavarovan za ožji obseg pravic na podlagi prostovoljne vključitve v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
družinska pokojnina - pogoji za priznanje pravice - dokazovanje - sodni izvedenec - zmožnost za delo - invalid I. kategorije
Ker tožnica ni postala popolnoma nezmožna za delo pred smrtjo uživalca invalidske pokojnine, ampak je bilo tedaj za njene zdravstvene težave še predvideno nadaljnje zdravljenje, ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do družinske pokojnine.
Ko gre za identičnost predmeta spora in predmeta sodne poravnave, ko je dejanska podlaga tožbe identična dejanski podlagi sodne poravnave (sporazuma), s katerim so bila urejena medsebojna razmerja glede hipotekarnega jamstva, je ugotoviti, da je bilo v postopku pred sodiščem prve stopnje ponovno odločeno o zahtevku, o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava, v posledici česar je bilo potrebno sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti ter zavreči tožbo.
PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC0003070
ZP-1 člen 113, 113a, 113a/1. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja – vožnja pod vplivom alkohola – utemeljen sum
Za ugotovitev obstoja utemeljenega suma storitve prekrška vožnje pod vplivom alkohola v takšni koncentraciji, zaradi katere je obdolžencu potrebno izreči tudi stransko sankcijo 18 kazenskih točk v cestnem prometu, zadostuje z objektivnimi tehničnimi sredstvi ugotovljena stopnja alkoholiziranosti. Presoja zakonitosti uporabe elektronskega alkotesta za ugotavljanje prekrška vožnje pod vplivom alkohola pa je stvar dokaznega postopka.
nadomestitev globe – naloge v splošno korist – neopravičen izostanek – domneva umika predloga za nadomestitev globe
Če je storilcu vabilo na razgovor pri centru za socialno delo vročeno po izteku dneva, ko bi se moral oglasiti na centru za socialno delo zaradi določitve predloga konkretne naloge in organizacije, v kateri bo opravil dela v splošno korist, njegovega izostanka s tega razgovora ni mogoče šteti za neopravičenega, saj mu morajo biti dane ustrezne možnosti, da ravna v skladu s svojimi obveznostmi, ki mu jih nalaga zakon in da je s svojimi obveznostmi pravočasno in pravilno seznanjen.