redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi je nezakonita, saj je bila podana več kot šest mesecev po tem, ko je pri toženi stranki prišlo do kraje vlečnih in priklopnih vozil, kar je povzročilo, da tožena stranka dela tožnika po pogodbi o zaposlitvi (voznika) ni več potrebovala.
nadomestilo za uporabo malih avtorskih pravic – zastaranje terjatve na plačilo nadomestila za uporabo avtorskih pravic
V primerih nezakonite uporabe avtorskega dela, kar je tudi javno izvajanje glasbenih del brez dovoljenja, avtorju pripada ustrezno nadomestilo. V takih primerih je zakonska podlaga za odločanje neposredno ZASP in 190. ter 198. člen OZ.
Avtorski honorar praviloma ni občasna terjatev. Terjatev tožeče stranke temelji neposredno na podlagi zakona, pri čemer tožeča stranka zaradi kršitve avtorskih pravic zgolj mesečno izstavlja račun za plačilo ustreznega nadomestila. Le ta okoliščina pa ne spreminja narave obveznosti v občasno terjatev. Po naravi zahtevka gre še vedno za verzijski zahtevek, za katerega je treba po stališčih sodne prakse upoštevati splošni – petletni zastaralni rok.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 40, 40d, 47a. ZST-1 člen 34.
izvedenina - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - plačilni nalog za plačilo sodne takse - pravno sredstvo zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Ker ZST-1 pravice do pritožbe ne ureja, je odločitev sodišča prve stopnje o ugovoru dokončna, ker zoper takšno odločitev ni predvidena pritožba. Sodišče prve stopnje je sicer zapisalo v pravni pouk, da je pritožba dovoljena, vendar pa to ne vpliva na pravico do pritožbe, če zakon te pravice ne daje.
Zaznambo postopka vzpostavljanja etažne lastnine in zaznambo postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi lahko zemljiškoknjižno sodišče opravi le na podlagi odredbe nepravdnega sodišča, kateri je predložen predlog, na podlagi katerega se odreja zaznamba postopka.
odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov – neizvrševanje sklepa o izvršbi s strani dolžnikovega delodajalca – pribava podatkov
Glede na 1. odst. 134. čl. ZIZ je mogoče delodajalcu naložiti, naj upniku poravna (le) vse tiste zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi.
ZPIZ-1 člen 94, 97, 158, 161. ZUP člen 113. ZDSS-1 člen 81.
invalid III. kategorije - pravica do premestitve - nadomestilo za invalidnost - odmera - stroški postopka - stroški upravnega postopka
Sodišče prve stopnje je tožniku priznalo invalidnost III. kategorije s pravico do dela na drugih delih v okviru svojega poklica orodjar z določenimi omejitvami ter pravico do nadomestila za invalidnost. Glede te pravice je pravilno odločilo, da bo o višini in izplačilu odločil toženec, saj o tem še ni bilo odločeno. Hkrati s tem bo toženec odločil tudi, ali gredo tožniku poleg glavnice zakonske zamudne obresti oziroma odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti.
družinska pokojnina - pogoji za priznanje pravice - dokazovanje - sodni izvedenec - zmožnost za delo - invalid I. kategorije
Ker tožnica ni postala popolnoma nezmožna za delo pred smrtjo uživalca invalidske pokojnine, ampak je bilo tedaj za njene zdravstvene težave še predvideno nadaljnje zdravljenje, ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do družinske pokojnine.
Če zemljiškoknjižno sodišče v primerih iz prvega odstavka 90. člena ZZK-1 dovoli izbris izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris hipoteke, ki je bila vknjižena v zvezi z zaznambo izvršbe, ki je predmet izbrisa.
invalid III. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti - pretežnost zavarovanja - zavarovanje za ožji obseg pravic
Pri tožniku je bila ugotovljena invalidnost III. kategorije, saj lahko (svoje) delo avtomehanika opravlja le s polovico polnega delovnega časa. Kljub temu ni upravičen do pravic na podlagi invalidnosti, saj je bil pretežni del zavarovanja zavarovan za ožji obseg pravic na podlagi prostovoljne vključitve v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
ZDR člen 128. Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji člen 66, 66/1, 69, 69/3, 69/4.
plača - dodatek k plači - dežurstvo - obvezna prisotnost - nočno delo - nedeljsko delo
Osnovna plača zdravnika je osnova za izračun dodatkov za nočno delo in delo ob nedeljah in praznikih le v primeru, ko zdravnik opravlja delo v teh posebnih pogojih. Kadar pa gre za dodatek za čas obvezne prisotnosti, ob praznikih, nedeljah in ponoči, pa je osnova za izračun teh dodatkov (v odstotku) urna postavka plače delovnega mesta, za katero se dežurstvo opravlja.
sorazmerni del pokojnine - invalidska pokojnina - pogoji za pridobitev pravice - invalid III. kategorije
Pri tožniku je bila do izdaje dokončne odločbe toženca podana invalidnosti III. kategorije (ker je bila njegova zmožnost za delo za njegov poklic zmanjšana za manj kot 50 %), zato glede na doseženo starost (manj kot 63 let) ni bil upravičen do sorazmernega dela invalidske pokojnine (poleg pokojnine, ki mu je bila priznana v Republiki Avstriji).
pogodba o finančnem leasingu – kavza pogodbe – avtonomno pravo – navidezna pogodba – kreditna pogodba
Osnovna značilnost lizinga je v tem, da lizingojemalec ne pridobi lastninske pravice nad predmetom lizinga, pač pa samo pravico do ekonomskega koriščenja tega predmeta. Potencialni lizingojemalec je tako v položaju, da nabavi določeno opremo, brez da bi pri tem angažiral lastna finančna sredstva. Specifičnost finančnega lizinga je tudi v tem, da se dajalec lizinga pojavlja predvsem kot financer posla, medtem ko je proizvajalec oziroma dobavitelj opreme tretja oseba. Pogodbeni stranki sta namreč v vseh spornih lizing pogodbah natančno uredili medsebojne pravice in obveznosti, zato je treba za konkretna razmerja uporabiti avtonomno pravo. Drugačna razdelitev tveganj pri pogodbah o finančnem lizingu tudi ni nič posebnega, ampak je za finančni lizing celo tipična.
družinska pokojnina - pogoji za priznanje pravice - absolventski staž - preostala delovna zmožnost - dokazovanje - invalidska komisija - sodni izvedenec
Ker tožnici absolventski staž po 26. letu starosti ni bil podaljšan zaradi zdravstvenih razlogov in ker ni bilo ugotovljeno, da je tožnica popolnoma nezmožna za delo, ji ni mogoče priznati pravice do nadaljnjega oziroma trajnega prejemanja družinske pokojnine.
terjatev iz delovnega razmerja - plača - povračilo stroškov v zvezi z delom - regres za letni dopust - zakonske zamudne obresti - stroški postopka
Pri odločitvi o povračilu stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje je treba upoštevati, ne le, da je tožnik uspel s polovico tožbenega zahtevka (tako da je upravičen do polovice utemeljeno priglašenih stroškov), ampak tudi, da je uspeh tožene stranke v tem sporu znašal polovico in da je zaradi tega tudi ona upravičena do povrnitve polovice utemeljeno priglašenih stroškov postopka.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – umik tožbe zaradi neplačila sodne takse – prekinitev postopka – nadaljevanje prekinjenega postopka – stečaj tožnika – poziv na prevzem postopka
Vročitev plačilnega naloga, ki vsebuje opozorilo, da se bo v primeru neplačila takse v določenem roku štelo, da je tožba umaknjena, pomeni povabilo sodnika, naslovljeno na stečajnega upravitelja, da prevzame postopek.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131. ZPP člen 356, 362, 362/1.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - dokazovanje - trditveno in dokazno breme - sodni izvedenec - razveljavitev sodbe
Pritožbeno sodišče je o zadevi že predhodno odločalo. V sklepu, s katerim je izpodbijano odločitev razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje, je sodišču prve stopnje naložilo, naj ponovno izvede dokaz s sodnim izvedencem za varnost in zdravje pri delu. Sodišče prve stopnje tega dokaza ni izvedlo, torej ni ravnalo v skladu z napotili pritožbenega sodišča, kar bi bilo dolžno storiti. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo ponovno razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje pred drugim sodnikom.
beneficirana delovna doba - prenehanje delovnega razmerja - stari ZDR - dokončna in pravnomočna odločba - izpodbojnost - sodno varstvo
Glede na to, da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi pravnomočne in dokončne odločbe (izdane na podlagi ZTPDR in ZDR/90), ni pravne podlage, da bi tožnik po datumu prenehanja delovnega razmerja uveljavljal beneficirano delovno dobo.
Tožnica je v socialnem sporu uspela 75 %, saj je uspela glede odprave odločb toženke, ni pa uspela glede svoje zahteve, da se razporedi v I. kategorijo invalidnosti in da se ji na podlagi takšne razporeditve prizna pravica do pokojnine. Glede na uspeh je upravičena do delnega povračila stroškov postopka.