ZDR člen 130. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 53. Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Tožena stranka ni ravnala zakonito, ker je tožnici stroške prevoza na delo in z dela povrnila le v višini 60 % višine cene mesečne vozovnice mestnega potniškega prometa (in ne v celoti).
sklep o izvedenini - sodni izvedenec - dopolnilno mnenje
V kolikor gre za spor o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, ne glede na izid postopka in tudi ne glede na to, kdo izvedbo dokaza z izvedencem predlaga, vse stroške, vključno stroške za dopolnilno mnenje, nosi zavod.
ZPIZ-1 člen 94, 97, 158, 161. ZUP člen 113. ZDSS-1 člen 81.
invalid III. kategorije - pravica do premestitve - nadomestilo za invalidnost - odmera - stroški postopka - stroški upravnega postopka
Sodišče prve stopnje je tožniku priznalo invalidnost III. kategorije s pravico do dela na drugih delih v okviru svojega poklica orodjar z določenimi omejitvami ter pravico do nadomestila za invalidnost. Glede te pravice je pravilno odločilo, da bo o višini in izplačilu odločil toženec, saj o tem še ni bilo odločeno. Hkrati s tem bo toženec odločil tudi, ali gredo tožniku poleg glavnice zakonske zamudne obresti oziroma odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti.
Po stališču pritožbenega sodišča bi odvetnik, četudi je v pravdi zastopal stranko kot prevzemnik pisarne njene pooblaščenke, k pritožbi moral predložiti pisno pooblastilo stranke za pritožbo, ker je obstoj veljavnega pooblastila po določbi 5. odstavka 98. člena ZPP procesna predpostavka za pritožbo (primerjaj s sklepom II Ips 392/2010), tega pa odvetnik ni predložil.
družinska pokojnina - pogoji za priznanje pravice - dokazovanje - sodni izvedenec - zmožnost za delo - invalid I. kategorije
Ker tožnica ni postala popolnoma nezmožna za delo pred smrtjo uživalca invalidske pokojnine, ampak je bilo tedaj za njene zdravstvene težave še predvideno nadaljnje zdravljenje, ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do družinske pokojnine.
ZOZP člen 19, 19/1, 19/3, 20. ZPP člen 7, 40. ZOR člen 169, 195.
povrnitev premoženjske škode – izgubljeni zaslužek – obvezno zavarovanje odgovornosti v prometu – zavarovalna vsota – sistem ohranjanja realne vrednosti zavarovalne vsote
Po nastanku zavarovalnega primera znesek limita ne ostane nominalno enak znesku limita v času škodnega dogodka, ampak se neizkoriščeni del nominalno spreminja skladno s spremembami zavarovalnih vsot.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - individualna pogodba o zaposlitvi - prokurist
Tožnik, ki je zakonito izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, je upravičen do odškodnine za čas izgubljenega odpovednega roka v trajanju 150 dni, saj je to zakonsko določeni najdaljši odpovedni rok. Pri tem ni bistveno, da je imel tožnik (prokurist, ki ni poslovodna oseba) v pogodbi o zaposlitvi določeno, da je upravičen do daljšega odpovednega roka (12 mesecev).
beneficirana delovna doba - prenehanje delovnega razmerja - stari ZDR - dokončna in pravnomočna odločba - izpodbojnost - sodno varstvo
Glede na to, da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi pravnomočne in dokončne odločbe (izdane na podlagi ZTPDR in ZDR/90), ni pravne podlage, da bi tožnik po datumu prenehanja delovnega razmerja uveljavljal beneficirano delovno dobo.
Zaznambo postopka vzpostavljanja etažne lastnine in zaznambo postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi lahko zemljiškoknjižno sodišče opravi le na podlagi odredbe nepravdnega sodišča, kateri je predložen predlog, na podlagi katerega se odreja zaznamba postopka.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – umik tožbe zaradi neplačila sodne takse – prekinitev postopka – nadaljevanje prekinjenega postopka – stečaj tožnika – poziv na prevzem postopka
Vročitev plačilnega naloga, ki vsebuje opozorilo, da se bo v primeru neplačila takse v določenem roku štelo, da je tožba umaknjena, pomeni povabilo sodnika, naslovljeno na stečajnega upravitelja, da prevzame postopek.
ZDR člen 31, 32, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Neupravičeno poseganje v aplikacijo za pripravo računa (tako da se kot kupca označi drugo osebo), ko račun še ni zaključen, predstavlja takšno kršitev delovnih obveznosti, zaradi katere lahko pri toženi stranki nastanejo hujše materialne posledice in velika nepopravljiva škoda. Ker je imel tožnik (kot prodajalec na bencinskem servisu) ves čas stik z denarjem, je razumljivo, da je tožena stranka izgubila zaupanje vanj. Iz tega razloga mu je zaradi omenjene kršitve utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj z delovnim razmerjem ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.
odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov – neizvrševanje sklepa o izvršbi s strani dolžnikovega delodajalca – pribava podatkov
Glede na 1. odst. 134. čl. ZIZ je mogoče delodajalcu naložiti, naj upniku poravna (le) vse tiste zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi.
nadomestilo za uporabo malih avtorskih pravic – zastaranje terjatve na plačilo nadomestila za uporabo avtorskih pravic
V primerih nezakonite uporabe avtorskega dela, kar je tudi javno izvajanje glasbenih del brez dovoljenja, avtorju pripada ustrezno nadomestilo. V takih primerih je zakonska podlaga za odločanje neposredno ZASP in 190. ter 198. člen OZ.
Avtorski honorar praviloma ni občasna terjatev. Terjatev tožeče stranke temelji neposredno na podlagi zakona, pri čemer tožeča stranka zaradi kršitve avtorskih pravic zgolj mesečno izstavlja račun za plačilo ustreznega nadomestila. Le ta okoliščina pa ne spreminja narave obveznosti v občasno terjatev. Po naravi zahtevka gre še vedno za verzijski zahtevek, za katerega je treba po stališčih sodne prakse upoštevati splošni – petletni zastaralni rok.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 40, 40d, 47a. ZST-1 člen 34.
izvedenina - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - plačilni nalog za plačilo sodne takse - pravno sredstvo zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Ker ZST-1 pravice do pritožbe ne ureja, je odločitev sodišča prve stopnje o ugovoru dokončna, ker zoper takšno odločitev ni predvidena pritožba. Sodišče prve stopnje je sicer zapisalo v pravni pouk, da je pritožba dovoljena, vendar pa to ne vpliva na pravico do pritožbe, če zakon te pravice ne daje.
Odgovornost za nastanek škode je deljena, če je oškodovanec tudi sam prispeval k nastanku škode. K nastanku škode nič ne prispeva le tista oseba, ki v danih okoliščinah ravna s skrbnostjo dobrega gospodarja. V konkretnih okoliščinah bi bila torej morala tožeča stranka hoditi s skrbnostjo dobrega pešca. Če bi bila in bi bila škoda nastala kljub temu, bi njenega prispevka k škodi sploh ne bi bilo. Za obstoj prispevka k nastanku škode zadoščata tako namerno kot tudi malomarno ravnanje.
pogodba o finančnem leasingu – kavza pogodbe – avtonomno pravo – navidezna pogodba – kreditna pogodba
Osnovna značilnost lizinga je v tem, da lizingojemalec ne pridobi lastninske pravice nad predmetom lizinga, pač pa samo pravico do ekonomskega koriščenja tega predmeta. Potencialni lizingojemalec je tako v položaju, da nabavi določeno opremo, brez da bi pri tem angažiral lastna finančna sredstva. Specifičnost finančnega lizinga je tudi v tem, da se dajalec lizinga pojavlja predvsem kot financer posla, medtem ko je proizvajalec oziroma dobavitelj opreme tretja oseba. Pogodbeni stranki sta namreč v vseh spornih lizing pogodbah natančno uredili medsebojne pravice in obveznosti, zato je treba za konkretna razmerja uporabiti avtonomno pravo. Drugačna razdelitev tveganj pri pogodbah o finančnem lizingu tudi ni nič posebnega, ampak je za finančni lizing celo tipična.
predlog za začetek stečajnega postopka – vložitev predloga po pooblaščencu po pošti
Določba 123.a člena ZFPPIPP je namenjena odvetniku in ne stranki, ki jo zastopa. Odvetnik pa kot pravno kvalificirana oseba pravo mora poznati. V danem primeru zato ne moremo govoriti o nepravilnem oziroma nepopolnem pouku, saj je bil ta v delu, ki se nanaša na dolžnika samega, pravilen in popoln. V kolikor bi dolžnik vložil ugovor osebno na vložišču oziroma poslal po pošti na naslov sodišča, bi se takšen ugovor štel kot pravilno vložen. Ker pa je ugovor po pooblastilu dolžnika vložil odvetnik, bi ta moral postopati v skladu z določbo 123.a člena ZFPPIPP, ne da bi ga na to prvostopenjsko sodišče moralo opozoriti.
Če zemljiškoknjižno sodišče v primerih iz prvega odstavka 90. člena ZZK-1 dovoli izbris izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris hipoteke, ki je bila vknjižena v zvezi z zaznambo izvršbe, ki je predmet izbrisa.
sodni depozit – razlastitev – predpostavke za dopustnost sodnega depozita
Sodni depozit je po določbi petega odstavka 59. člena EZ predpostavka v primeru nujnega postopka za omejitev lastninske pravice in za razlastitev po navedenem zakonu, kadar je javna korist izkazana skladno s tretjim odstavkom 93. člena ZUreP.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 233/1-2, 233/1-3, 233/7, 233/8, 378, 378/2.
predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka – brezplačna pravna pomoč – vrednost unovčene stečajne mase – vrnitev plačil v dobro proračuna sodišča
Če je unovčena stečajna masa višja od založenega predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, za zadržanje predujma (najsi gre za predujem, ki ga založi predlagatelj postopka ali pa za predujem iz odobrene brezplačne pravne pomoči), v zakonu ni podlage. Zato so materialnopravno zmotne pritožbene trditve, da se iz sredstev odobrene brezplačne pravne pomoči za založitev predujma morajo pokriti vsi stroški, do katerih je upraviteljica po zakonu upravičena.