zavrženje tožbe – uveljavljanje ničnosti po ZGD – roki za uveljavljanje ničnosti – uporaba določb OZ
Poslovanje gospodarskih družb terja prilagojeno ureditev ničnosti tako v smeri oženja ničnostnih razlogov, kot tudi v časovni omejitvi njenega uveljavljanja zgolj na primere iz ZGD-1. Ničnosti sklepov skupščine tako ni mogoče uveljavljati na podlagi določb OZ, na katere se sklicuje pritožnik.
nepremoženjska škoda – valorizacija akontacije odškodnine – poračun dolga – pravdni stroški
Zmotna je pritožbena graja, da sodišče prve stopnje valorizacije plačane akontacije odškodnine ne bi smelo opraviti. Utemeljena je pritožba v delu, ko sodišču prve stopnje očita neuporabo določila 288. člena OZ. Ta določa, da kadar dolguje dolžnik poleg glavnice tudi obresti in stroške, se ti poračunajo tako, da se poračunajo najprej stroški, nato obresti in končno glavnica. Nobenega dvoma ni, da tožena stranka dolguje tožeči stranki glavnico (3.500,00 EUR) in obresti od te glavnice od vložitve tožbe 11. 4. 2008 do plačila. Tožena stranka je prišla v zamudo 11. 4. 2008, nesporni znesek odškodnine 1.800,00 EUR pa je tožniku plačala 26. 5. 2008. Tožeča stranka bi si lahko obračunala natekle zakonske zamudne obresti od dosojenega zneska 3.500,00 EUR za nepremoženjsko škodo in si tako izračunan znesek nateklih zakonskih zamudnih obresti poračunala pri delnem plačilu glavnice 1.800,00 EUR.
Dodatno zavarovanje, predlagano s predmetno predhodno odredbo, ni utemeljeno, ker je bila nad toženo stranko pravnomočno potrjena prisilna poravnava na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Kranju St 1358/2010 z dne 15. 07. 2011, ki je postal pravnomočen 08. 11. 2011, in učinkuje tudi na terjatev, ki jo tožeča stranka uveljavlja v tem postopku.
zaznamba postopka vzpostavitve etažne lastnine – vpis po uradni dolžnosti
Zaznamba postopka vzpostavitve etažne lastnine se vpiše po uradni dolžnosti, če sodišče ne zavrže predloga za vzpostavitev etažne lastnine, ki ga lahko predlaga vsak pridobitelj posameznega dela stavbe. Ta vpis ima za posledico zgolj to, da sodna odločba, ki bo izdana v postopku vzpostavitve etažne lastnine, učinkuje tudi proti osebam, ki bi pridobile kakšno pravico na sporni parceli pred izdajo sodne odločbe v postopku vzpostavitve etažne lastnine.
Novele ZIZ-I, s tem pa tudi zgoraj navedene določbe o domnevi nevarnosti po 1. alineji 1. točke 1. odstavka 258. člena ZIZ, v tej zadevi sploh ni mogoče uporabiti. Dolžnik je namreč vložil ugovor zoper sklep o izvršbi dne 18. 12. 2009, torej v času, ko novela ZIZ-I še ni stopila v veljavo.
pravdni stroški - delitev pravdnih stroškov - načelo uspeha v pravdi – ugotavljanje pravdnega uspeha ločeno glede temelja in višine odškodnine - poročilo stranki - potrebni stroški - mandatno razmerje
Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo pravdni stranki, sodišče upošteva samo tiste pravdne stroške, ki so bili za pravdo potrebni. Odločitev o porazdelitvi pravdnih stroškov v primeru, ko stranka v pravdi deloma zmaga, zahteva upoštevanje vseh okoliščin primera, ki narekujejo ustrezni izbor metode pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov tako, da ta kot razumna, življenjsko sprejemljiva in pravična lahko tudi presega zgolj rezultat matematične operacije.
Konkretna oseba kot predmet posega in njegova vsebina sta po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje nujni sestavini opisa dejanja, saj v nasprotnem občutnosti posega ni mogoče preizkusiti.
Sodišče pri odločitvi, da se prekinjena izvršba nadaljuje zoper novo dolžnico kot prevzemnico zapuščine po prvotnem dolžniku, ni upoštevalo, da se je nad zapuščino po prvotnem dolžniku začel postopek stečaja zapuščine.
Ob vložitvi predloga za nadaljevanje izvršbe za upnika še ni veljala neizpodbitna pravna domneva, da se je seznanil z vsebino sklepa o začetku postopka stečaja zapuščine, zaradi česar upnik novi dolžnici stroškov ni povzročil neutemeljeno.
SPZ člen 11, 11/1. ZPP člen 165, 165/3, 287, 338, 338/1, 355. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZZZDR člen 12, 12/1, 59, 59/1.
ugotavljanje deleža na skupnem premoženju zakoncev
Kot lastnik, katerega lastninska pravica na nepremičnini je vknjižena do celote, toženec ni bil dolžan postaviti tožbenega zahtevka, da je lastnik do ¾. Zadoščal je njegov ugovor zoper tožbeni zahtevek zunajzakonske partnerice za ugotovitev enakih deležev.
izbrisna tožba – identifikacijski znak nepremičnine
Stališče, da je treba vpis zavrniti takoj, ko ni popolne identitete med oznako v listini in oznako v zemljiški knjigi, je v novejši sodni praksi preseženo. Vpisa ni mogoče dovoliti le v primeru obstoja dvoma o identiteti nepremičnine.
Sodišče je spregledalo, da je bila pred vložitvijo ugovora pri sporni nepremičnini že vpisana plomba, s katero je bilo zaznamovano obvestilo za vpis po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o dedovanju D 1 po pokojni zemljiškoknjižni lastnici in na podlagi katere bo izveden vpis udeleženke K.H. kot lastnice sporne nepremičnine. Stališče sodišča prve stopnje, da bi morala pritožnica še enkrat predlagati vpis nase, čeprav tak predlog že obstaja, je napačno in pritožnici onemogoča pravno varstvo.
Postopek vzpostavitve listin je poseben zemljiškoknjižni postopek, namen katerega je vzpostavitev tistih listin, ki so obstajale, jih pa ni več in obstoj katerih niti ni sporen. Če je obstoj listine sporen, o njem ne more odločati zemljiškoknjižno sodišče, temveč je potrebna pravda. Prav zato po določbi 240. člena ZZK-1 zemljiškoknjižnemu lastniku navedb iz ugovora ni potrebno dokazovati, enako pa velja po določbi 239. člena ZZK-1 za udeleženca, ki še ni zemljiškoknjižni lastnik in bo to postal na podlagi hkrati vloženega predloga za vpis.
Za pomotni vpis po prvem odstavku 200. člena ZZK-1 gre takrat, ko se opravljeni vpis ne sklada z dovoljenim vpisom, druge napake, čeprav so očitne, do katerih pride v zemljiškoknjižnem postopku, pa je mogoče odpraviti le s predpisanimi pravnimi sredstvi, torej z ugovorom ali pritožbo udeležencev postopka.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – regres Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - vzročna zveza – opustitev ukrepov varstva pri delu
Za odločitev je bistvenega pomena, da tožeča stranka ni niti zatrjevala, niti dokazovala, da strožji nadzor predstavlja tak ukrep varstva pri delu, da bi njegova opustitev lahko pripeljala do predmetne delovne nezgode.
pogodbena kazen – grajanje napak opravljenega dela
Glede na to, da je tožeča stranka grajane napake odpravljala in jih očitno upoštevaje poročilo družbe B. tudi ustrezno odpravila, z dejstvom odpravljanja napak pa je bila upoštevaje izpoved priče O. seznanjena tudi tožena stranka, višje sodišče sodi, da bi tožena stranka, v kolikor je menila, da napake niso ustrezno odpravljene, morala tožečo stranko o neustrezni odpravi napak obvestiti. Ker pa tožena stranka tega ni niti trdila, še manj pa dokazala, je izgubila pravico sklicevanja na te napake, zato njen zahtevek na povračilo škode, ki naj bi ji zaradi napak dela nastala, ni utemeljen.
URS člen 2, 14, 14/2, 23,146, 146/1. ZST-1 člen 11, 11/3. ZST-1 tarifna številka 1112.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – obveznost plačila sodnih taks – namen sodnih taks – višina sodne takse – pravica do sodnega varstva
Ustava RS ne zagotavlja brezplačnega sodnega varstva pravic. Sodne takse predstavljajo obvezno dajatev, katere namen je v tem, da stranke krijejo del stroškov, ki nastanejo zaradi dela sodišča.
Med višino takse in storitvijo, za katero se taksa zaračunava, morata obstajati neposredna zveza in razumno sorazmerje. Obveznost plačila sodnih taks sama po sebi ni neskladna s pravico dostopa do sodišča, vendar morajo sodišča tehtati med interesom države do pobiranja sodnih taks na eni strani in interesom strank do uveljavitve svojih civilnih pravic na sodišču na drugi strani. Če so takse nesorazmerno visoke, gre lahko za kršitev pravice dostopa do sodišča.
ZPP člen 337. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 27, 28, 29, 30, 30/1, 30/2, 31, 33.
nepremoženjska škoda – skrbnost strokovnjaka – krivdna odgovornost vzdrževanje javnih cest - padec na poledeneli in zasneženi cesti
Sodišče prve stopnje je pravilno v obrazložitvi sodbe poudarilo že pomen splošnih določb, ki urejajo ceste, po katerih morajo biti javne ceste grajene in vzdrževane tako, da jih ob upoštevanju prometnih pravil in posebnih pogojev za odvijanje prometa, lahko varno uporabljajo vsi uporabniki cest, ki so jim namenjene. Sem sodi tudi ravnanje upravljalca cest oziroma pooblaščenih služb v primeru zimskih razmer. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno imelo v vidu določnejše in specialnejše določbe podzakonskega akta – zgoraj citiranega Pravilnika, ki v členih 27 – 31 določa opravila v okviru zimske službe. Pravilno je posebej izpostavilo pomen prvega odstavka člena 30 citiranega Pravilnika, ki določa, da se v obdobjih, ko obstaja nevarnost poledice, izpostavljeni in prometno nevarni deli cest posipajo proti poledici. Mesta in način posipanja se določijo glede na geografsko – klimatske razmere, lego, naklon in kategorija ceste ter druge lokalne razmere. Na mestih, kjer se poledica pogosto pojavlja, drugi odstavek citiranega člena Pravilnika nalaga obveznost namestitve dopolnilne opozorilne prometne signalizacije. Sodišče prve stopnje je pravilno razumelo pomen teh določb člena 30 Pravilnika kot zadosti zavezujočo določbo, ki nalaga vzdrževalcu cest skrb za odpravljanje poledice vedno in povsod, kjer se odvija promet na javnih cestah, pri čemer gre za različne uporabnike, tudi pešce. Po mnenju pritožbenega sodišča tako skrb za odpravo kvarnih vplivov poledice vedno sodi med aktualna in prioritetna dela vzdrževalca, za razliko od zgolj preventivnega posipa cest in zagotavljanja prevoznosti cest v zimskih razmerah v primeru sneženja oziroma močnega sneženja, kjer je v skladu z nadaljnjimi določbami Pravilnika upoštevna tudi kategorizacija cest in narava posameznih del po prednostnih razredih, določenih v 33. členu Pravilnika v povezavi s tabelo 2 kot sestavnim delom Pravilnika. Sodišče prve stopnje je tako tudi pravilno štelo, da gre v bistvu obveznost posipavanja poledenele ceste v neodložljiva dela v prvem prednostnem razredu, saj med te sodijo tista, katerih opustitev lahko ogrozi cesto in varnost prometa na njej in se izvajajo v skladu z izvedbenim programom oziroma nemudoma po ugotovitvi pomanjkljivosti.
Ustavitve nadaljnega postopka vpisa ob že izdanem sklepu o dovolitvi vpisa, zakon ne predvideva. Ko je odločba že izdana, se postopek lahko ustavi le ob zakonsko izpolnjenih pogojih.
ugotovitvena tožba – zapadlost zahtevka – pomanjkanje pravnega interesa – ugotovitev, ki spada med razloge sodbe – ugovor pasivne legitimacije – prodaja nepremičnine – dobra vera kupca – pooblastilo za sklenitev razpolagalnega pravnega posla – razpolagalna sposobnost – veljavnost razpolagalnega pravnega posla
Razpolagalni pravni posel lahko izpelje le tisti in v tolikšni meri, kolikor ima sam pravico razpolagati z nepremičnino. Zato lahko razpolagalni pravni posel sklene le lastnik, oziroma samo pooblaščenec, na katerega je dejansko bilo preneseno upravičenje, da tako ravna.
Ker je v obravnavanem primeru zaradi spremembe tožbe prišlo do razširitve tožbenega zahtevka, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je sodno takso za redni postopek odmerilo od nove, povečane vrednosti predmeta postopka, pravilna. Glede na to, da tožeča stranka sodne takse za redni postopek po prvotni vrednosti predmeta postopka ni plačala, plačilni nalog z dne 24. 03. 2011 v višini 2.121,00 EUR je bil s sklepom z dne 27. 09. 2011 razveljavljen, je dolžna sodno takso za redni postopek odmerjeno od povečane vrednosti spornega predmeta plačati v celoti.