Dodatno zavarovanje, predlagano s predmetno predhodno odredbo, ni utemeljeno, ker je bila nad toženo stranko pravnomočno potrjena prisilna poravnava na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Kranju St 1358/2010 z dne 15. 07. 2011, ki je postal pravnomočen 08. 11. 2011, in učinkuje tudi na terjatev, ki jo tožeča stranka uveljavlja v tem postopku.
Konkretna oseba kot predmet posega in njegova vsebina sta po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje nujni sestavini opisa dejanja, saj v nasprotnem občutnosti posega ni mogoče preizkusiti.
Za pomotni vpis po prvem odstavku 200. člena ZZK-1 gre takrat, ko se opravljeni vpis ne sklada z dovoljenim vpisom, druge napake, čeprav so očitne, do katerih pride v zemljiškoknjižnem postopku, pa je mogoče odpraviti le s predpisanimi pravnimi sredstvi, torej z ugovorom ali pritožbo udeležencev postopka.
izbrisna tožba – identifikacijski znak nepremičnine
Stališče, da je treba vpis zavrniti takoj, ko ni popolne identitete med oznako v listini in oznako v zemljiški knjigi, je v novejši sodni praksi preseženo. Vpisa ni mogoče dovoliti le v primeru obstoja dvoma o identiteti nepremičnine.
Novele ZIZ-I, s tem pa tudi zgoraj navedene določbe o domnevi nevarnosti po 1. alineji 1. točke 1. odstavka 258. člena ZIZ, v tej zadevi sploh ni mogoče uporabiti. Dolžnik je namreč vložil ugovor zoper sklep o izvršbi dne 18. 12. 2009, torej v času, ko novela ZIZ-I še ni stopila v veljavo.
zaznamba postopka vzpostavitve etažne lastnine – vpis po uradni dolžnosti
Zaznamba postopka vzpostavitve etažne lastnine se vpiše po uradni dolžnosti, če sodišče ne zavrže predloga za vzpostavitev etažne lastnine, ki ga lahko predlaga vsak pridobitelj posameznega dela stavbe. Ta vpis ima za posledico zgolj to, da sodna odločba, ki bo izdana v postopku vzpostavitve etažne lastnine, učinkuje tudi proti osebam, ki bi pridobile kakšno pravico na sporni parceli pred izdajo sodne odločbe v postopku vzpostavitve etažne lastnine.
ZPP člen 337. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 27, 28, 29, 30, 30/1, 30/2, 31, 33.
nepremoženjska škoda – skrbnost strokovnjaka – krivdna odgovornost vzdrževanje javnih cest - padec na poledeneli in zasneženi cesti
Sodišče prve stopnje je pravilno v obrazložitvi sodbe poudarilo že pomen splošnih določb, ki urejajo ceste, po katerih morajo biti javne ceste grajene in vzdrževane tako, da jih ob upoštevanju prometnih pravil in posebnih pogojev za odvijanje prometa, lahko varno uporabljajo vsi uporabniki cest, ki so jim namenjene. Sem sodi tudi ravnanje upravljalca cest oziroma pooblaščenih služb v primeru zimskih razmer. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno imelo v vidu določnejše in specialnejše določbe podzakonskega akta – zgoraj citiranega Pravilnika, ki v členih 27 – 31 določa opravila v okviru zimske službe. Pravilno je posebej izpostavilo pomen prvega odstavka člena 30 citiranega Pravilnika, ki določa, da se v obdobjih, ko obstaja nevarnost poledice, izpostavljeni in prometno nevarni deli cest posipajo proti poledici. Mesta in način posipanja se določijo glede na geografsko – klimatske razmere, lego, naklon in kategorija ceste ter druge lokalne razmere. Na mestih, kjer se poledica pogosto pojavlja, drugi odstavek citiranega člena Pravilnika nalaga obveznost namestitve dopolnilne opozorilne prometne signalizacije. Sodišče prve stopnje je pravilno razumelo pomen teh določb člena 30 Pravilnika kot zadosti zavezujočo določbo, ki nalaga vzdrževalcu cest skrb za odpravljanje poledice vedno in povsod, kjer se odvija promet na javnih cestah, pri čemer gre za različne uporabnike, tudi pešce. Po mnenju pritožbenega sodišča tako skrb za odpravo kvarnih vplivov poledice vedno sodi med aktualna in prioritetna dela vzdrževalca, za razliko od zgolj preventivnega posipa cest in zagotavljanja prevoznosti cest v zimskih razmerah v primeru sneženja oziroma močnega sneženja, kjer je v skladu z nadaljnjimi določbami Pravilnika upoštevna tudi kategorizacija cest in narava posameznih del po prednostnih razredih, določenih v 33. členu Pravilnika v povezavi s tabelo 2 kot sestavnim delom Pravilnika. Sodišče prve stopnje je tako tudi pravilno štelo, da gre v bistvu obveznost posipavanja poledenele ceste v neodložljiva dela v prvem prednostnem razredu, saj med te sodijo tista, katerih opustitev lahko ogrozi cesto in varnost prometa na njej in se izvajajo v skladu z izvedbenim programom oziroma nemudoma po ugotovitvi pomanjkljivosti.
zunajzakonska skupnost – premoženjska razmerja med zunajzakonskima partnerjema -posebno in skupno premoženje – vlaganja v posebno premoženje enega partnerja – neupravičena obogatitev – tek zakonskih zamudnih obresti - dokazna ocena – razpravno načelo – eventualna maksima
V pravdnem postopku, kjer je uveljavljen princip proste dokazne presoje (8. člen ZPP), je dokazna inciativa sicer breme pravdnih strank, vendar pa je presoja, katera dejstva so pravno pomembna za odločbo in kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev teh dejstev, na strani sodišča, ki more ob tem izhajati iz pravilne uporabe materialnega prava. Skladno z razpravnim načelom je sodišče sicer vezano na zatrjevano dejansko podlago, ki jo upoštevaje omejitve pri navajanju novih dejstev in predlaganju dokazov (286. člen ZPP) ponudita pravdni stranki, vendar pa mora po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi glede na zatrjevana dejstva, v kolikor bi se izkazala za resnična, izhajala utemeljenost tožbenega zahtevka. V kolikor je tožeča stranka v stanovanje tožene stranke kot njeno posebno premoženje vlagala sredstva svojega posebnega premoženja, ji po prenehanju zunajzakonske skupnosti ob odpadli podlagi za vlaganja gre zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve (190. člen OZ). Obligacijski zahtevek, ki ga je mogoče utemeljiti tudi ob uporabi določbe 48. člena SPZ, ima tožeča stranka tudi, v kolikor povečana vrednost stanovanja sicer rezultira iz vlaganj sredstev skupnega premoženja, pa kot v obravnavanem primeru ne gre za ekonomsko tako pomembna vlaganja, da bi imela za posledico nastanek skupnega premoženja po določilih ZZZDR.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072385
OZ člen 190, 190/3, 191, 346, 355. ZOR člen 211, 378. ZPP člen 214, 214/2. ZDDV člen 10.
neupravičena pridobitev – kondikcijski zahtevek – zastaralni rok – pravila vračanja – kdaj se ne more zahtevati vrnitev – vračilo preveč plačanega davka na dodano vrednost (DDV) – osebno okoriščenje
V obravnavanem primeru ne gre za terjatev iz gospodarske pogodbe, saj ima vtoževana terjatev pravni temelj v neupravičeni pridobitvi. Za kondikcijske zahtevke velja splošni zastaralni rok petih let.
Zahtevek iz neupravičene pridobitve ima neupravičeno osiromašeni zoper pridobitelja le v primeru, da je prehod premoženja (dajatev ali storitev) koristen osebno za pridobitelja. Če pridobitelj iz kakšnega razloga od prehoda premoženja nima koristi (četudi bi jo kdo drug na mestu pridobitelja sicer imel), potem zahtevek zoper pridobitelja ni utemeljen. Glede na neprerekane trditve tožene stranke, da je ves izstopni DDV odvedla državi, tožena stranka na račun zaračunanega in s strani tožeče stranke tudi plačanega DDV ni bila osebno okoriščena.
obnova postopka - izvršilni naslov - pravnomočen sklep o izvršbi
Obnova postopka je dopustna samo v primeru, ko se v postopku izvršbe pridobi izvršilni naslov, to je v primeru, ko se začne postopek na podlagi verodostojne listine in pravnomočen sklep o izvršbi v naložitvenem delu predstavlja izvršilni naslov ter v primeru, kadar gre za pravnomočen sklep o izvršbi v postopku nasprotne izvršbe.
ZPP člen 154, 154/1, 154/3, 157, 316, 316/1. ZFPPIPP člen 296, 296/5, 301, 301/8.
stroški – uspeh v pravdi – uvedba stečajnega postopka nad tožencem tekom pravde – prijava terjatve, o kateri teče pravda – pravni interes - pripoznava tožbenega zahtevka
Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku. Primerjava pokaže, da ima ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku, ki prizna terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov, enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku. Tudi v tem primeru gre namreč za procesno dispozicijo z zahtevkom, ki zagotavlja, da je o terjatvi brez vsebinskega obravnavanja odločeno z učinkom pravnomočnosti.
SPZ člen 11, 11/1. ZPP člen 165, 165/3, 287, 338, 338/1, 355. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZZZDR člen 12, 12/1, 59, 59/1.
ugotavljanje deleža na skupnem premoženju zakoncev
Kot lastnik, katerega lastninska pravica na nepremičnini je vknjižena do celote, toženec ni bil dolžan postaviti tožbenega zahtevka, da je lastnik do ¾. Zadoščal je njegov ugovor zoper tožbeni zahtevek zunajzakonske partnerice za ugotovitev enakih deležev.
Rok za vložitev ugovora v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine ne prične teči z dnem izdaje sklepa o začetku tega postopka, ampak z dnem objave oklica o začetku postopka.
izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve
Pogoji za izbris začasne odredbe ne nastopijo avtomatično s potekom časa, za katerega je bila izdana. Glede na določbo prvega odstavka 278. člena ZIZ mora namreč sodišče v primeru, ko izteče čas, za katerega je bila začasna odredba izdana, izdati sklep o ustavitvi postopka zavarovanja in razveljavitvi opravljenih dejanj, ki je, skladno z določbama tretjega in četrtega odstavka 100. člena ZZK-1, podlaga za izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve. Za izbris zaznambe torej ne zadošča predložitev sklepa o ustavitvi pravdnega postopka, v katerem je bila izdana začasna odredba, ampak je potreben (tudi) sklep o ustavitvi postopka zavarovanja, ki je znotraj tega pravdnega postopka potekal v zvezi z začasno odredbo, in o razveljavitvi opravljenih dejanj zavarovanja.
Ker je v obravnavanem primeru zaradi spremembe tožbe prišlo do razširitve tožbenega zahtevka, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je sodno takso za redni postopek odmerilo od nove, povečane vrednosti predmeta postopka, pravilna. Glede na to, da tožeča stranka sodne takse za redni postopek po prvotni vrednosti predmeta postopka ni plačala, plačilni nalog z dne 24. 03. 2011 v višini 2.121,00 EUR je bil s sklepom z dne 27. 09. 2011 razveljavljen, je dolžna sodno takso za redni postopek odmerjeno od povečane vrednosti spornega predmeta plačati v celoti.
Sodišče je spregledalo, da je bila pred vložitvijo ugovora pri sporni nepremičnini že vpisana plomba, s katero je bilo zaznamovano obvestilo za vpis po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o dedovanju D 1 po pokojni zemljiškoknjižni lastnici in na podlagi katere bo izveden vpis udeleženke K.H. kot lastnice sporne nepremičnine. Stališče sodišča prve stopnje, da bi morala pritožnica še enkrat predlagati vpis nase, čeprav tak predlog že obstaja, je napačno in pritožnici onemogoča pravno varstvo.
Postopek vzpostavitve listin je poseben zemljiškoknjižni postopek, namen katerega je vzpostavitev tistih listin, ki so obstajale, jih pa ni več in obstoj katerih niti ni sporen. Če je obstoj listine sporen, o njem ne more odločati zemljiškoknjižno sodišče, temveč je potrebna pravda. Prav zato po določbi 240. člena ZZK-1 zemljiškoknjižnemu lastniku navedb iz ugovora ni potrebno dokazovati, enako pa velja po določbi 239. člena ZZK-1 za udeleženca, ki še ni zemljiškoknjižni lastnik in bo to postal na podlagi hkrati vloženega predloga za vpis.
Ustavitve nadaljnega postopka vpisa ob že izdanem sklepu o dovolitvi vpisa, zakon ne predvideva. Ko je odločba že izdana, se postopek lahko ustavi le ob zakonsko izpolnjenih pogojih.
zavrženje tožbe – uveljavljanje ničnosti po ZGD – roki za uveljavljanje ničnosti – uporaba določb OZ
Poslovanje gospodarskih družb terja prilagojeno ureditev ničnosti tako v smeri oženja ničnostnih razlogov, kot tudi v časovni omejitvi njenega uveljavljanja zgolj na primere iz ZGD-1. Ničnosti sklepov skupščine tako ni mogoče uveljavljati na podlagi določb OZ, na katere se sklicuje pritožnik.
Trditev tožeče stranke, da ima le težko vnovčljivo premoženje (večinoma gre za terjatve), ki ga ni mogoče vnovčiti v roku za plačilo sodne takse, in dejstvo, da namerava tožeča stranka vložiti več izpodbojnih zahtevkov, iz česar je moč pričakovati dodatna sredstva na računu tožeče stranke, ne zadošča za oprostitev plačila sodne takse, temveč le za odlog plačila. Utemeljeno je namreč pričakovanje, da bo tožeča stranka tekom stečajnega postopka z vnovčevanjem stečajne mase pa tudi na podlagi izpodbojnih tožb, pridobila dodatna denarna sredstva, iz katerih bo lahko poravnala dolžno sodno takso.