ZFPPIPP člen 34, 34/2, 34/4, 34/4-1, 271, 271/1, 271/1-1, 272/2.
objektivni pogoj izpodbojnosti – asignacija – sprememba upnika – zmanjšanje čiste vrednosti premoženja – namensko posojilo – preusmeritev finančnih tokov na drugo pravno osebo – praksa med strankama
Če je namen pogodbenih strank za sklenitev posojilne pogodbe zgolj zagotovitev plačila tožene stranke preko asignacije, je v posledici izpolnitve nakazila toženi stranki v razmerju do tožeče stranke prišlo le do spremembe upnika, saj je tožeči stranki na podlagi izpolnitve nakazila prenehala obveznost do tožene stranke, a je sočasno nastala obveznost do asignata kot posojilodajalca. Zato plačilo računov toženi stranki za dobavljeno električno energijo preko tretje osebe, samo po sebi ne pomenijo zmanjšanja čiste vrednosti premoženja.
Za prepovedano preusmeritev finančnih tokov gre takrat, ko družba namensko odvaja svoja sredstva zaradi osiromašenja družbe. V predmetni zadevi pa sodišče prve stopnje ni imelo podlage za sklepanje, da naj bi tožeča stranka že s samo sklenitvijo pogodbe o namenskem posojilu preusmerila finančne tokove na posojilodajalca.
ZDR člen 31, 32, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, KZ-1 člen 240, 244, 256.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - poslovodna oseba - zagovor - seznanitev z razlogom - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka se je z vsemi razlogi in okoliščinami, ki narekujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, dokončno seznanila šele na zagovoru, ko je bil zaslišan tožnik. Šele na podlagi njegove izpovedi in izpovedi prič je ugotovila in ocenila tožnikova ravnanja. Glede na to, da je odpoved podala v nadaljnjih 30 dneh, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pravočasna.
Izvajanje stikov je del družinskega življenja in ne dejavnost. Morebitni preobremenjenosti, ki je posledica celotnega ustroja življenja, se ni mogoče zoperstavljati z omejevanjem stikov, marveč s takšno uskladitvijo otrokovih obšolskih dejavnosti, da do pretirane obremenjenosti ne bo prihajalo.
Dokler sklep o preizkusu terjatev v stečajnem postopku še ni objavljen (ampak je objavljen le osnovni seznam preizkušenih terjatev), še ne preneha razlog za prekinitev postopka, da bi bilo individualni delovni spor mogoče nadaljevati.
Dejstvo, da stečajni upravitelj, ki zastopa prvotoženo stranko, opravlja dejavnost v okviru odvetniške družbe, ne pomeni, da je prvotožena stranka upravičena do povračila stroškov odvetniškega zastopanja po ZOdvT.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela drugemu uporabniku
Tožeča stranka je bila napotena na delo k uporabniku, vendar se na delo ni javila, prav tako tožene stranke (delodajalca, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela drugemu uporabniku) o razlogih za svojo odsotnost ni obvestila. Iz tega razloga ji je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 3. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR.
gradbena pogodba – napake na delu – ugovor znižanja kupnine
Če naročnik ne uveljavlja svojih pravic v roku iz 1. odstavka 635. člena OZ, je pravna posledica torej lahko, da ne more sam več aktivno uveljavljati svojih pravic. V vsakem primeru pa se še lahko brani zoper podjemnikov (gradbenikov) plačilni zahtevek z ugovorom znižanja kupnine in odškodninskim ugovorom.
ločitvena pravica – sredstva pri organizaciji za plačilni promet - pridobitev ločitvene pravice v izvršilnem postopku – prisilna poravnava – utesnitev izvršbe v skladu s pogoji prisilne poravnave
Pridobitev zastavne (ločitvene) pravice v izvršilnem postopku je odvisna od tega, ali so bila v izvršilnem postopku opravljena tista izvršilna dejanja, za katere zakon določa, da imajo učinek zastavne (ločitvene) pravice.
Z vročitvijo sklepa organizaciji za plačilni promet, ki vodi dolžnikov račun, nastane zastavna pravica samo na denarnem znesku v višini denarnega dobroimetja na računu v času vročitve sklepa. Če tega ni, zastavna pravica (ločitvena pravica) ne nastane.
Pravilo, določeno v 1. točki 216. člena ZFPPIPP, je treba uporabiti tako, da izvršilno sodišče utesni izvršbo v skladu s pogoji prisilne poravnave samo, če v izvršilnem postopku do začetka postopka prisilne poravnave upnik še ni pridobil ločitvene pravice. V tem primeru se izvršba ne utesni in to ne glede na to, kdaj pred začetkom postopka prisilne poravnave je upnik v izvršilnem postopku pridobil ločitveno pravico.
pravnomočnost – izpraznitveni zahtevek – pravica do posesti
Pravnomočna odločitev, da se je toženec dolžan izseliti iz stanovanja, vključuje tudi odločitev (z učinkom pravnomočnosti), da nima pravice do posesti.
motenje posesti – spor o meji – izvršljivost zahtevka
V pravdah zaradi motenja posesti je odločilno le to, ali je imela tožeča stranka pred motenjem posest na spornem zemljišču in ali je toženec takšno posest motil oziroma ali dejanje, ki ga je storil, pomeni motenje, ne pa, ali ta del zemljišča, s katerega je toženec odstranil trte, pred tem pa je bil v posesti tožnic, spada k parceli 67/2 (ki je last tožnic) ali k parceli 71 (ki je last toženca), niti katera izmed pravdnih strank ima pravico do posesti.
plača - dodatek k plači - regres za letni dopust - odpravnina - dokazno breme
Dodatek za delovno dobo v višini 0,5 % za vsako izpolnjeno leto delovne dobe po panožni kolektivni pogodbi ne more biti del urne postavke (ne da bi bilo razvidno, kolikšen je). Ker tožena stranka tudi ni dokazala, da je urna postavka, na podlagi katere je bila tožnici obračunana plača, višja za višino dodatka, je tožbeni zahtevek za plačilo prikrajšanja pri plači iz naslova neizplačanega dodatka utemeljen.
Zakon je za primer kršitve obveznosti iz prvega odstavka 5. člena ZVKSES določil odstopno upravičenje kupca. Pogodba, ki je bila sklenjena, ne da bi bili izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 5. člena, zavezuje prodajalca, ne pa tudi kupca. Tako upravičenje vzpostavlja visečnost pogodbenega razmerja in s tem negotovost prodajalčevega pravnega položaja. Ker ni izpolnil zakonskih obveznosti, nedoločeno dolgo ne ve, ali bo pogodba veljala ali ne, in posledično, ali sme razpolagati s predmetom obveznosti ali ne. Za odločitev v zadevi je treba odgovoriti (le) na vprašanje, ali ima kupec pravico odstopiti od pogodbe tudi, če in ko prodajalec v razumnem času po sklenitvi pogodbe in pred zapadlostjo pogodbenih obveznosti izpolni pogoje iz prvega odstavka 5. člena ZVKSES. Ko so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 5. člena ZVKSES, so tveganja, povezana z nepravilno izpolnitvijo pogodbe, pred katerimi varuje navedena določba, odpravljena. Odtlej – ali vsaj po izteku razumnega časa, v katerem je kupcu še treba dati možnost, da odstopi od pogodbe – nadaljnje ohranjanje negotovosti v konkretnem pogodbenem razmerju ne služi več preprečitvi tveganj, pred uresničitvijo katerih varuje prvi odstavek 5. člena ZVKSES.
Če je bilo varstvo (začetek teka izpodbojnega obdobja) po prejšnji ureditvi vezano na začetek insolventnega postopka, pri čemer je enoletni rok izpodbojnosti pravnih dejanj pričel teči od začetka tistega insolventnega postopka, ki se je prej začel, je varstvo in izpodbojno obdobje po sedaj veljavni ureditvi vezano na uvedbo insolvenčnega postopka, in sicer tistega, ki je bil prej uveden.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0059748
OZ 179, 183, 134. ZPP člen 154.
svoboda izražanja - višina odškodnine - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - prepovedni zahtevek - varstvo časti in dobrega imena - okrnitev dobrega imena pravne osebe - odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic
Ker je bila v spornih prispevkih obravnavana tema, ki prispeva k odprti javni razpravi o družbeno pomembni zadevi, ni nedopustno vsakršno negativno vrednotenje ravnanj tožnikov - široko prepoznavnega športnega društva in njegovega direktorja, kar je vsebina postavljenega prepovednega zahtevka.
V obravnavani zadevi je šele Vrhovno sodišče v revizijski odločbi izpostavilo pomen neodgovora na šesto vprašanje Ponudbe. Na navedeno dejansko okoliščino bi ob pravilnem materialnopravnem stališču morali stranki opozoriti že nižji sodišči v okviru načela materialnega pravdnega vodstva. Če nista, to ne more iti v breme strank. Toženi stranki zato tudi ni mogoče očitati, da bi navedbe o tem, da odgovor na šesto vprašanje ni bil odločilen za odločitev skleniti zavarovalno pogodbo, morala podati že prej.
nepopolna tožba – poziv na dopolnitev tožbe – zavrženje tožbe
Tožnica je bila pozvana na popravo/dopolnitev (in bila opozorjena na posledice svoje opustitve, torej možnost zavrženja), a pozivu sodišča prve stopnje ni sledila, saj v zato danem roku tožbe ni popravila/dopolnila. Zaradi tega je sodišče prve stopnje njeno tožbo upravičeno zavrglo.
ZPP člen 7, 243, 319, 324, 325, 339, 339/2, 339/2-14. ZOR člen 98, 262, 274, 325, 326, 336, 616, 621, 640.
gradbena pogodba – ključ v roke – pogodbena kazen – izvedenec – vezanost na trditveno podlago strank – dopolnilna sodba – pobotni ugovor
Presoja, ali je sodišče obravnavalo pobotni ugovor, sodi v pritožbeni preizkus preizkusljivosti izpodbijane sodne odločbe. Sodišče z dopolnilno sodbo ne more spremeniti že sprejete odločitve v zadevi.
Pogodbene določbe, da je končna situacija plačljiva šele, ko je izstavljena na podlagi primopredajnega zapisnika in končnega obračuna, podpisanega od obeh pogodbenih strank, ni mogoče razumeti kot zapadlost terjatve na plačilo opravljenih del šele z odločitvijo sodišča o končnem obračunu.
Tožeča stranka zahteve na zmanjšanje pogodbene kazni tekom postopka ni podala, zgolj trditve, da je pogodbeno dogovorjena pogodbena kazen višja od tiste, določene s posebnimi gradbenimi uzancami, pa ne zadostujejo.
revizija - zavrženje revizije - odpravnina - vrednost spornega predmeta
Zahtevki, ki so neločljivo povezani s sporom o prenehanju delovnega razmerja (za katere je revizija dovoljena ne glede na vrednost spornega predmeta), so na primer denarni zahtevki v okviru reparacije, ne pa drugi denarni zahtevki, kot v konkretnem primeru, ko tožnik vtožuje odpravnino ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068443
ZZZDR člen 51, 51/2. ZZK člen 5, 5/4. ZIZ člen 59. ZPP člen 7, 212.
tožba na nedopustnost izvršbe – originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – skupno premoženje zakoncev – pogodbena zastavna pravica – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera – povezanost trditvenega in dokaznega bremena
V konkurenci originarno pridobljene lastninske pravice in pogodbeno ustanovljene zastavne pravice je ključnega pomena načelo zaupanja v zemljiško knjigo, kar pomeni, da tisti, ki v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisane v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic.
Tožeča stranka bi s svojim zahtevkom lahko uspela le, če bi izpodbila domnevo, da toženi stranki nista vedeli, da podatki v zemljiški knjigi ne odražajo realnega stanja, torej da nista vedeli, da je tožnica solastnica oz. skupna lastnica spornih nepremičnin.
vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis - identiteta nepremičnine
Zakon določa, da mora biti v listini, ki je podlaga za glavni vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi (prvi odstavek 31. člena ZZK-1). Predlagatelj niti s pritožbo ni izkazal, da sta nepremičnini, ki sta v listinah, ki sta podlaga za vpis tisti, na kateri se nanaša predlagani vpis. Iz elektronskega zgodovinskega izpiska se identitete ne da ugotoviti, prvostopenjskemu sodišču pa tudi ni mogoče naložiti, da bo za 30 let nazaj ugotavljalo, kdaj in kako so se delile parcele, navedene v pogodbah, ki so podlaga predlaganemu vpisu ter ali te parcele ustrezajo parcelam, pri katerih je predlagan vpis.