terjatev iz delovnega razmerja - izostanek z naroka - nenavzočnost na glavni obravnavi - preložitev naroka
Zdravniško opravičilo, ki ga je tožena stranka predložila sodišču po opravljanem naroku za glavno obravnavo, ne utemeljuje opravičenosti izostanka, saj ni bilo izdano v skladu s Pravilnikom o izdajanju zdravniških spričeval in potrdil v zdravstvenih delovnih organizacijah.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/3. ZGD-1 člen 3, 3/1, 3/2.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – novoustanovljena družba – trditvena podlaga
Tožeča stranka v svojem predlogu in izjavi o premoženjskem stanju ni podala trditev o tem, da sredstev za plačilo sodne takse ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti, glede na to, da je novoustanovljena družba, ki preteklih dolgov še ne izkazuje. Njene trditve o tem, da premoženja nima, pa za oprostitev plačila sodnih taks ne zadostujejo, upoštevajoč kumulativnost pogojev za oprostitev plačila sodnih taks po 3. odstavku 11. člena ZST-1.
ZDR člen 57, 184, 184/1. OZ člen 131, 174, 179, 186. ZVZD člen 5.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku - solidarna odgovornost - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda
Tožnik na dan, ko se je poškodoval pri delu, ni ravnal samoiniciativno, ampak je opravljal svoje delo oziroma je želel odstraniti motečo oviro pri delu. Za to pa ni imel na razpolago ustreznega orodja in o načinu opravljanja dela tudi ni bil ustrezno poučen. Za to bi morala poskrbeti drugotožena stranka (izvajalec dela na gradbišču) oziroma njen delavec kot vodja gradbišča. Glede na navedeno je za poškodbo podana krivdna odgovornost drugotožene stranke. Poleg tega pa odgovarja tudi prvotožena stranka (delodajalec tožnika), saj je bila dolžna zagotoviti delavcem varnost in zdravje pri delu, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, ustrezno organiziranostjo ter potrebnimi materialnimi sredstvi.
ugotovitev očetovstva – dokazovanje očetovstva – dokaz z DNA analizo – neudeležba toženca
Materialno pravo ne določa pravil o tem, s katerimi dejstvi se sme ugotavljati očetovstvo oziroma kateri dokazi morajo biti podani, da je lahko nekdo spoznan za naravnega očeta po sodni poti. Če sodišče nekega dokaza ne more izvesti, mora odločiti ob upoštevanju ostalih dokazov in na podlagi uspeha celotnega postopka ter po pravilu dokaznega bremena.
revizija - zavrženje revizije - odpravnina - vrednost spornega predmeta
Zahtevki, ki so neločljivo povezani s sporom o prenehanju delovnega razmerja (za katere je revizija dovoljena ne glede na vrednost spornega predmeta), so na primer denarni zahtevki v okviru reparacije, ne pa drugi denarni zahtevki, kot v konkretnem primeru, ko tožnik vtožuje odpravnino ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
pravica do dokazovanja – posestno varstvo – uporaba stvari – dostopnost stvari
Dokazi, ki jih sodišče ni izvedlo, niti ni obrazložilo zavrnitve njihove izvedbe, niso odločilni za presojo konkretnega primera, zato do kršitve „pravice do dokazovanja“ tožnika ni prišlo.
Posest in posestno varstvo nista odvisna od dejstva, ali je tožnik stanovanje redno uporabljal ali pa le občasno, oziroma ali je imel v stanovanju spravljenih več ali manj svojih stvari. Za posest ni treba, da med posestnikom in stvarjo obstaja trajen fizičen kontakt. Bistven je odgovor na vprašanje, ali ima posestnik, kadar to hoče, vedno možnost stvar uporabljati in jo uživati. Gre za vprašanje dostopnosti, ki je eden izmed kriterijev (poleg zunanje vidnosti, trajnosti in izključujočnosti) za obstoj posesti in posledičnega posestnega varstva.
predodelitev otroka v varstvo in vzgojo drugemu roditelju razgovor z otroki – korist otrok – pomanjkljivo izvedensko mnenje – predlog postavitve novega izvedenca – postavitev novega izvedenca
Prvo sodišče ni bilo dolžno opraviti razgovora z otroki, saj po sodni praksi zadostuje, če otroci dajo izjavo izvedencu ali strokovnjaku na CSD, in le v izjemnih primerih sodišče pridobi izjavo neposredno od otrok.
Pritožbeno sodišče je izjemoma sledilo predlogu tožnika za postavitev novega izvedenca, ki ga je dal že pred sodiščem prve stopnje, ker na nekatera vprašanja izvedenka ni odgovorila, predvsem pa nasprotujoči si dokazi mnenje svetovalcev CSD, izjave otrok, dvoletno bivanje otrok pri očetu, izvedeniško mnenje, izjemoma dopuščajo, da se postavi nov izvedenec, ki bo na podlagi strokovnega mnenja na nek način tudi preveril že izdelano ekspertizo, saj ima izvedeniško mnenje v takšnih sporih usodni pomen za končno odločitev.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0059748
OZ 179, 183, 134. ZPP člen 154.
svoboda izražanja - višina odškodnine - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - prepovedni zahtevek - varstvo časti in dobrega imena - okrnitev dobrega imena pravne osebe - odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic
Ker je bila v spornih prispevkih obravnavana tema, ki prispeva k odprti javni razpravi o družbeno pomembni zadevi, ni nedopustno vsakršno negativno vrednotenje ravnanj tožnikov - široko prepoznavnega športnega društva in njegovega direktorja, kar je vsebina postavljenega prepovednega zahtevka.
SZ člen 116. SZ-1 člen 24. ZTLR člen 14. SPZ člen 99.
negatorna tožba – etažna lastnina – solastnina – skupni deli in vzajemno razmerje – aktivna legitimacija solastnika
Dejstvo, da v večstanovanjski zgradbi ni vzpostavljena etažna lastnina, ne vpliva na pravico solastnikov do varstva pred tem, da eden od solastnikov okupira skupni del zgradbe. Ti ne izgubijo aktivne legitimacije, če svoje stanovanje oddajo v najem.
sodna poravnava – stroški postopka pri sodni poravnavi
Kadar pravdni stranki skleneta sodno poravnavo, je usoda njunih stroškovnih zahtevkov odvisna od njunega dogovora. Če se v poravnavi o tem ne sporazumeta, v skladu s prvim odstavkom 159. člena ZPP vsaka krije svoje stroške.
delitev solastnine – ohranitev solastninske skupnosti na strani nasprotnih udeležencev
Prvenstveno je treba solastno stvar razdeliti med udeležence, ni pa nobene ovire, da se v konkretnem primeru, ko je predlog za delitev podal predlagatelj, katerega delež je nekoliko manjši od tretjine, delitev ne opravi tako, da le-ta pridobi v naravi tretjino nepremičnine, preostali del pa nasprotni udeleženki, ki sta tak način delitve tudi predlagali. Na ta način predlagatelj tudi ne bi bil oškodovan. Predlagatelj je namreč predlagal, da se ukine solastninska skupnost in to bi bilo doseženo tudi na ta način, da sam pridobi v naravi del, ki ustreza vrednosti njegovega deleža. Da lahko na eni strani načeloma ostane solastninska skupnost, posebej če je podano soglasje solastnikov, ki bi ostali v taki skupnosti, se je izrekla tudi že sodna praksa.
revizija - izredno pravno sredstvo - odločba višjega sodišča - pravni pouk - postulacijska sposobnost
Tožnico je ves čas postopka pred sodiščem prve in druge stopnje zastopala odvetnica, zato ni bilo nobene potrebe, da bi jo pritožbeno sodišče v razlogih svoje odločbe posebej opozarjalo na možnost, da zoper odločbo vloži izredno pravno sredstvo (in da ga mora vložiti po odvetniku).
ZPP člen 7, 243, 319, 324, 325, 339, 339/2, 339/2-14. ZOR člen 98, 262, 274, 325, 326, 336, 616, 621, 640.
gradbena pogodba – ključ v roke – pogodbena kazen – izvedenec – vezanost na trditveno podlago strank – dopolnilna sodba – pobotni ugovor
Presoja, ali je sodišče obravnavalo pobotni ugovor, sodi v pritožbeni preizkus preizkusljivosti izpodbijane sodne odločbe. Sodišče z dopolnilno sodbo ne more spremeniti že sprejete odločitve v zadevi.
Pogodbene določbe, da je končna situacija plačljiva šele, ko je izstavljena na podlagi primopredajnega zapisnika in končnega obračuna, podpisanega od obeh pogodbenih strank, ni mogoče razumeti kot zapadlost terjatve na plačilo opravljenih del šele z odločitvijo sodišča o končnem obračunu.
Tožeča stranka zahteve na zmanjšanje pogodbene kazni tekom postopka ni podala, zgolj trditve, da je pogodbeno dogovorjena pogodbena kazen višja od tiste, določene s posebnimi gradbenimi uzancami, pa ne zadostujejo.
odškodninska odgovornost delavca - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - sprememba tožbe
Odškodninska terjatev tožeče stranke zaradi škode, ki naj bi ji nastala, ker toženka v času odpovednega roka ni delala, ni utemeljena, saj je toženki delovno razmerje zakonito prenehalo na podlagi njene izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (delavca) brez odpovednega roka.
ZFPPIPP člen 34, 34/2, 34/4, 34/4-1, 271, 271/1, 271/1-1, 272/2.
objektivni pogoj izpodbojnosti – asignacija – sprememba upnika – zmanjšanje čiste vrednosti premoženja – namensko posojilo – preusmeritev finančnih tokov na drugo pravno osebo – praksa med strankama
Če je namen pogodbenih strank za sklenitev posojilne pogodbe zgolj zagotovitev plačila tožene stranke preko asignacije, je v posledici izpolnitve nakazila toženi stranki v razmerju do tožeče stranke prišlo le do spremembe upnika, saj je tožeči stranki na podlagi izpolnitve nakazila prenehala obveznost do tožene stranke, a je sočasno nastala obveznost do asignata kot posojilodajalca. Zato plačilo računov toženi stranki za dobavljeno električno energijo preko tretje osebe, samo po sebi ne pomenijo zmanjšanja čiste vrednosti premoženja.
Za prepovedano preusmeritev finančnih tokov gre takrat, ko družba namensko odvaja svoja sredstva zaradi osiromašenja družbe. V predmetni zadevi pa sodišče prve stopnje ni imelo podlage za sklepanje, da naj bi tožeča stranka že s samo sklenitvijo pogodbe o namenskem posojilu preusmerila finančne tokove na posojilodajalca.
vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis - identiteta nepremičnine
Zakon določa, da mora biti v listini, ki je podlaga za glavni vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi (prvi odstavek 31. člena ZZK-1). Predlagatelj niti s pritožbo ni izkazal, da sta nepremičnini, ki sta v listinah, ki sta podlaga za vpis tisti, na kateri se nanaša predlagani vpis. Iz elektronskega zgodovinskega izpiska se identitete ne da ugotoviti, prvostopenjskemu sodišču pa tudi ni mogoče naložiti, da bo za 30 let nazaj ugotavljalo, kdaj in kako so se delile parcele, navedene v pogodbah, ki so podlaga predlaganemu vpisu ter ali te parcele ustrezajo parcelam, pri katerih je predlagan vpis.
V postopku pred sodiščem prve stopnje je bila potrebna le pripravljalna vloga tožene stranke, s katero je soglašala z umikom tožbe in predlagala izdajo sklepa o stroških postopka.
vabilo na narok – nepravilno vabljenje na narok za glavno obravnavo – vrnitev v prejšnje stanje – predpostavke za vrnitev v prejšnje stanje
Predpostavka za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda, ki se je pripetila stranki (udeležencu postopka), zato napake pri vabljenju, za katero trdi, da jo je storilo prvo sodišče, predlagateljica ne more uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
plača - dodatek k plači - regres za letni dopust - odpravnina - dokazno breme
Dodatek za delovno dobo v višini 0,5 % za vsako izpolnjeno leto delovne dobe po panožni kolektivni pogodbi ne more biti del urne postavke (ne da bi bilo razvidno, kolikšen je). Ker tožena stranka tudi ni dokazala, da je urna postavka, na podlagi katere je bila tožnici obračunana plača, višja za višino dodatka, je tožbeni zahtevek za plačilo prikrajšanja pri plači iz naslova neizplačanega dodatka utemeljen.
Ko je treba preprečiti, da bi kdo od pretendentov do zapuščine pri upravljanju ali razpolaganju z zapuščino oškodoval druge, je mogoče postaviti začasnega skrbnika zapuščine. Odreditev hrambe zapuščinskih stvari pa je umestna takrat, ko zapuščini grozi uničenje ali poškodovanje neodvisno od pretendentov do zapuščine, ampak zaradi ravnanja ali opustitev drugih oseb ali zaradi naravnih vzrokov.