ZDR člen 86, 87, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 323, 323/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - vabilo na zagovor - zagovor - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - policist
Dejstvo, da je bil tožnik v času pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v bolniškem staležu, ne pomeni avtomatično, da je z zagovora pred odpovedjo izostal opravičeno.
Tožena stranka je društvo, ki je pravna oseba zasebnega prava. Ker društva niso navedena med subjekti, za katere se uporabljajo pravila o gospodarskih sporih, obravnavani spor ni gospodarski spor.
OZ člen 8, 49, 111, 190, 191, 592, 592/1, 596, 596/1, 597, 597/1. ZDDV-1 člen 45.
najemna pogodba – stvarne napake na prostorih, danih v najem – jamčevanje za napake – neupravičena obogatitev – prevara – DDV – dogovor o obdavčenju najemnine – ničnost – kondikcijski zahtevek - sklepčnost
Tožena stranka kot najemodajalec tožeči stranki kot najemniku odgovarja za napake izročenih poslovnih prostorov, ki se kažejo v obliki manjkajočih lastnosti, katere so bile izrecno dogovorjene. To lastnost pa predstavlja prav površina poslovnih prostorov.
Opustitev notifikacije ne pomeni izgube jamčevalnih zahtevkov ter da ne glede na čas notifikacije jamčevalni zahtevki ne prekludirajo. Vendar pritožnik ob tem spregleda, da jamčevalni zahtevki učinkujejo ex nunc, torej le od obvestitve dalje.
V kolikor bi se sporni dogovor o obračunavanju DDV na najemnino zaradi neizpolnjevanja pogojev po 45. členu ZDDV-1 izkazal za ničnega, za morebitno obogatitev tožene stranke ni pravne podlage. Posledica izpolnitve na podlagi ničnega pravnega temelja pa je povračilni zahtevek. Tak zahtevek pa je lahko utemeljen le v višini, kolikor je nasprotna stranka osebno obogatena, pri čemer ni izključeno, da se dokončna davčna obremenitev odrazi kot okoriščenje tožene stranke.
sodna poravnava – stroški postopka pri sodni poravnavi
Kadar pravdni stranki skleneta sodno poravnavo, je usoda njunih stroškovnih zahtevkov odvisna od njunega dogovora. Če se v poravnavi o tem ne sporazumeta, v skladu s prvim odstavkom 159. člena ZPP vsaka krije svoje stroške.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/3. ZGD-1 člen 3, 3/1, 3/2.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – novoustanovljena družba – trditvena podlaga
Tožeča stranka v svojem predlogu in izjavi o premoženjskem stanju ni podala trditev o tem, da sredstev za plačilo sodne takse ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti, glede na to, da je novoustanovljena družba, ki preteklih dolgov še ne izkazuje. Njene trditve o tem, da premoženja nima, pa za oprostitev plačila sodnih taks ne zadostujejo, upoštevajoč kumulativnost pogojev za oprostitev plačila sodnih taks po 3. odstavku 11. člena ZST-1.
Ker je prvostopno sodišče kot dokaz upoštevalo izvedensko mnenje izvedenca, ki ga je pred pravdo angažirala ena od strank, med pravdnim postopkom pa mu je druga stranka nasprotovala, je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-8, 118, 118/1. ZZVZZ člen 80. ZPIZ-1 člen 156.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - pridobitno delo - sodna razveza - upokojitev - odškodnina
Če osebna zdravnica kot pooblaščena oseba ugotovi bolniški stalež „za nazaj“, potem zaradi pravne predvidljivosti delavcu ni mogoče očitati, da z opravljanjem pridobitnega dela pred podano oceno delazmožnosti zlorablja bolniški stalež in s tem krši svoje pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja. V tem primeru izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 8. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR ni utemeljena.
Za obdobje, ko je tožnik s pravnomočno odločbo pridobil status uživalca pokojnine, tožnik ne more zahtevati še priznanje delovnega razmerja, saj bi z vzpostavitvijo delovnega razmerja za navedeno obdobje sodišče poseglo v pravnomočno odločbo nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
zaznamba spora – izbris zaznambe spora – dopuščena revizija kot ovira za izbris zaznambe spora
Določbo 1. točke prvega odstavka 84. člena ZZK-1, po kateri se izbris zaznambe spora dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je bila tožba oziroma predlog zavržen, postopek zaradi umika tožbe ali predloga ustavljen oziroma s katero je bil tožbeni zahtevek oziroma predlog zavrnjen, če proti tej odločbi ni bila vložena revizija, je treba razlagati na način, da je tudi postopek v zvezi z dopuščeno revizijo ovira za izbris zaznambe spora.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - oznaka verodostojne listine v predlogu za izvršbo - razlog za ugovor, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti
Če iz oznake verodostojne listine v predlogu za izvršbo ni razvidno, da bi bila listina, na podlagi katere je predlagana izvršba, verodostojna listina v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZIZ, sodišče pa kljub temu izda sklep o izvršbi, je treba pri odločanju o ugovoru že iz tega razloga šteti, da je ugovor obrazložen in odločiti na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ.
ugotovitev očetovstva – dokazovanje očetovstva – dokaz z DNA analizo – neudeležba toženca
Materialno pravo ne določa pravil o tem, s katerimi dejstvi se sme ugotavljati očetovstvo oziroma kateri dokazi morajo biti podani, da je lahko nekdo spoznan za naravnega očeta po sodni poti. Če sodišče nekega dokaza ne more izvesti, mora odločiti ob upoštevanju ostalih dokazov in na podlagi uspeha celotnega postopka ter po pravilu dokaznega bremena.
plača - dodatek k plači - regres za letni dopust - odpravnina - dokazno breme
Dodatek za delovno dobo v višini 0,5 % za vsako izpolnjeno leto delovne dobe po panožni kolektivni pogodbi ne more biti del urne postavke (ne da bi bilo razvidno, kolikšen je). Ker tožena stranka tudi ni dokazala, da je urna postavka, na podlagi katere je bila tožnici obračunana plača, višja za višino dodatka, je tožbeni zahtevek za plačilo prikrajšanja pri plači iz naslova neizplačanega dodatka utemeljen.
Ko je treba preprečiti, da bi kdo od pretendentov do zapuščine pri upravljanju ali razpolaganju z zapuščino oškodoval druge, je mogoče postaviti začasnega skrbnika zapuščine. Odreditev hrambe zapuščinskih stvari pa je umestna takrat, ko zapuščini grozi uničenje ali poškodovanje neodvisno od pretendentov do zapuščine, ampak zaradi ravnanja ali opustitev drugih oseb ali zaradi naravnih vzrokov.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068443
ZZZDR člen 51, 51/2. ZZK člen 5, 5/4. ZIZ člen 59. ZPP člen 7, 212.
tožba na nedopustnost izvršbe – originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – skupno premoženje zakoncev – pogodbena zastavna pravica – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera – povezanost trditvenega in dokaznega bremena
V konkurenci originarno pridobljene lastninske pravice in pogodbeno ustanovljene zastavne pravice je ključnega pomena načelo zaupanja v zemljiško knjigo, kar pomeni, da tisti, ki v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisane v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic.
Tožeča stranka bi s svojim zahtevkom lahko uspela le, če bi izpodbila domnevo, da toženi stranki nista vedeli, da podatki v zemljiški knjigi ne odražajo realnega stanja, torej da nista vedeli, da je tožnica solastnica oz. skupna lastnica spornih nepremičnin.
odškodninska odgovornost delavca - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - sprememba tožbe
Odškodninska terjatev tožeče stranke zaradi škode, ki naj bi ji nastala, ker toženka v času odpovednega roka ni delala, ni utemeljena, saj je toženki delovno razmerje zakonito prenehalo na podlagi njene izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (delavca) brez odpovednega roka.
ZFPPIPP člen 34, 34/2, 34/4, 34/4-1, 271, 271/1, 271/1-1, 272/2.
objektivni pogoj izpodbojnosti – asignacija – sprememba upnika – zmanjšanje čiste vrednosti premoženja – namensko posojilo – preusmeritev finančnih tokov na drugo pravno osebo – praksa med strankama
Če je namen pogodbenih strank za sklenitev posojilne pogodbe zgolj zagotovitev plačila tožene stranke preko asignacije, je v posledici izpolnitve nakazila toženi stranki v razmerju do tožeče stranke prišlo le do spremembe upnika, saj je tožeči stranki na podlagi izpolnitve nakazila prenehala obveznost do tožene stranke, a je sočasno nastala obveznost do asignata kot posojilodajalca. Zato plačilo računov toženi stranki za dobavljeno električno energijo preko tretje osebe, samo po sebi ne pomenijo zmanjšanja čiste vrednosti premoženja.
Za prepovedano preusmeritev finančnih tokov gre takrat, ko družba namensko odvaja svoja sredstva zaradi osiromašenja družbe. V predmetni zadevi pa sodišče prve stopnje ni imelo podlage za sklepanje, da naj bi tožeča stranka že s samo sklenitvijo pogodbe o namenskem posojilu preusmerila finančne tokove na posojilodajalca.
pravica do dokazovanja – posestno varstvo – uporaba stvari – dostopnost stvari
Dokazi, ki jih sodišče ni izvedlo, niti ni obrazložilo zavrnitve njihove izvedbe, niso odločilni za presojo konkretnega primera, zato do kršitve „pravice do dokazovanja“ tožnika ni prišlo.
Posest in posestno varstvo nista odvisna od dejstva, ali je tožnik stanovanje redno uporabljal ali pa le občasno, oziroma ali je imel v stanovanju spravljenih več ali manj svojih stvari. Za posest ni treba, da med posestnikom in stvarjo obstaja trajen fizičen kontakt. Bistven je odgovor na vprašanje, ali ima posestnik, kadar to hoče, vedno možnost stvar uporabljati in jo uživati. Gre za vprašanje dostopnosti, ki je eden izmed kriterijev (poleg zunanje vidnosti, trajnosti in izključujočnosti) za obstoj posesti in posledičnega posestnega varstva.
posestno varstvo – motenje posesti – pravni in ekonomski interes za tožbo zaradi motenja posesti – rezanje žive meje
Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka torej temelji ne le na dejanski ugotovitvi, da toženka ni storila motitvenega dejanja, ampak tudi na pomanjkanju ekonomskega interesa in s tem pravnega interesa za vložitev tožbe zaradi motenja posesti ter majhnega pomena zatrjevanega motitvenega ravnanja.
Tožnik kot motilna zatrjuje dejanja, ki predstavljajo takšno neznatno spremembo dejanskega stanja, ki nima nobenega praktičnega pomena. S tem, ko naj bi toženka 14. 6. 2010 rezala in ščipala poganjke na živi meji ter s koso kosila travo in podrast južno od žive meje, bi bil tožnik le v neznatnem delu lahko oviran v izvrševanju posesti žive meje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - škoda - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Pri presoji zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bistvena vsebina cenitvenega poročila. Četudi pri realizaciji nakupa prednostnih delnic ne bi prišlo do nikakršne škode, bi tožena stranka tožniku lahko utemeljeno očitala, da je naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršil obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, saj je odločitev za nakup prednostnih delnic sprejel izven okvirov svojih pristojnosti in brez upoštevanja predpisanih postopkov pri toženi stranki.
Sodišče odvetniku, ki vlogi ne predloži pooblastila, ne dovoli opravljati pravdnih dejanj za stranko, temveč pravno sredstvo brez pozivanja na dopolnitev zavrže. Odvetnik mora namreč pri prvem pravdnem dejanju predložiti pooblastilo ali izkazati pooblastilo, dano pravni osebi. 29. člen ZIZ, ki kot lex specialis sedaj določa, da osebam iz osmega odstavka tega člena (odvetnik, notar, izvršitelj in Državno pravobranilstvo) ni treba predložiti pooblastila, je bil spremenjen šele z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o izvršbi in zavarovanju, ki velja od 13. 07. 2010 in se tako pri predmetni pritožbi zoper izpodbijani sklep še ne uporablja. Vloga odvetnika (ki je sam sebe označil kot pooblaščenca stranke), ki ji manjka pooblastilo, je vloga odvetnika in ne vloga stranke.
Sklep o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka zoper novega dolžnika je sklep procesne narave, z njim se odpravlja procesna ovira, ki je nastala v izvršilnem postopku zaradi dolžnikove smrti. Z izpodbijanim delom sklepa se je na podlagi 24. člena ZIZ zaenkrat odločilo le o procesnem nadaljevanju izvršbe, ne da bi se pri tem odločalo o kakšni dolžnikovi pravici ali obveznosti. Pravno pomembnemu dejstvu za procesno nadaljevanje, to je, da je dedinja po pokojnem, dolžnica v pritožbi ne nasprotuje, zato je sklep pravilen. Izvršba se prevzame v stanju, v katerem je ob smrti pokojnega dolžnika, zato ima pravni naslednik na razpolago vsa pravna sredstva od tistega dne dalje.
nakup posameznega dela stavbe po določbah SZ – načelo pravnega prednika – izkaz verige prenosov pri več zaporednih prenosih pravice – načelo formalnosti postopka
Določba 6. člena ZPPLPS, ki je izjema od načela zemljiškoknjižnega prednika, je uporabljiva samo v postopkih, ko je predlagatelj kupil posamezni del stavbe po določbah Stanovanjskega zakona. Pri večkratnih zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi, lahko zadnji pridobitelj pravice zahteva vknjižbo neposredno v svojo korist, če za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika.