ZDR člen 86, 87, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 323, 323/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - vabilo na zagovor - zagovor - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - policist
Dejstvo, da je bil tožnik v času pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v bolniškem staležu, ne pomeni avtomatično, da je z zagovora pred odpovedjo izostal opravičeno.
ZPP člen 108, 212, 236, 286. ZOdvT tarifna številka 3102.
prekluzija – substancirani ugovori
Pritožbeno sodišče je tožbo tožeče stranke ocenilo kot nepopolno (in ne kot nesklepčno, kot to razume pritožba), zato je sodišču prve stopnje naložilo, naj jo vrne v popravo skladno z določbo 108. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je tako ravnalo pravilno, ko je od tožeče stranke zahtevalo dopolnitev tožbe, njene dopolnitve v navedbah in dokazih pa zaradi takšnega ravnanja sodišča prve stopnje ne morejo zadeti posledice prekluzije. Potrebno je upoštevati, da v kolikor sodišče prve stopnje ni (pravilno in pravočasno) opravilo preizkusa popolnosti tožbe, stranka z navajanjem novih dejstev in dokazov, s katerim je ugotovljeno pomanjkljivost odpravila, ni omejena.
Za prijavo terjatve se uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah iz 108. člena ZPP, razen v primeru, če prijava terjatve ne vsebuje opisa dejstev in dokazov iz 2. točke 1. odstavka 60. člena ZFPPIPP ali če ji niso priloženi dokazi in 3. odstavka navedenega člena. V obravnavanem primeru pa ne gre za tak primer, zato bi sodišče prve stopnje moralo ravnati po pravilih, ki veljajo za nepopolne vloge.
Potrdilo o plačilu, ki sta ga pritožnici priložili pritožbi, potrjuje pritožbene navedbe, da je U.Š. pravočasno plačala zahtevano takso za ugovor v višini 16,00 EUR in sicer na račun in z referenco, kot sta bila navedena na nalogu. S tem je pritožba izkazala, da je ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da taksa ni bila plačana, napačna. Glede na navedeno ni podlage za uporabo določbe, ki se nanaša na posledice neplačila takse.
vabilo na narok – nepravilno vabljenje na narok za glavno obravnavo – vrnitev v prejšnje stanje – predpostavke za vrnitev v prejšnje stanje
Predpostavka za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda, ki se je pripetila stranki (udeležencu postopka), zato napake pri vabljenju, za katero trdi, da jo je storilo prvo sodišče, predlagateljica ne more uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0061131
ZIZ člen 62. ZFPPIPP člen 132, 132/1.
pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave na izvršilni postopek – izvršba na podlagi verodostojne listine – nepravnomočen sklep o izvršbi – faza odločanja o ugovoru – prekinitev izvršbe
Pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave zoper insolventnega dolžnika iz prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP so predpisane za primer, ko je izvršilni postopek v fazi opravljanja izvršbe, ne pa tudi, ko je zadeva (še) v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga. V tej fazi izvršilnega postopka začetek postopka prisilne poravnave nima posledic, kot jih tudi nima v pravdnem postopku.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – obročno plačilo sodne takse - finančno in likvidnostno stanje prosilca
Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu takse je treba upoštevati ne le premoženjsko stanje stranke, pač pa tudi njeno finančno in likvidnostno stanje.
uporaba solastnega stanovanja – uporabnina – uporaba cele stvari v solastnini
V okvir solastnih upravičenj sodi tudi pravica uporabljati solastno stvar. Souporaba stvari pa je odvisna od narave in namena stvari. V primeru stanovanja praviloma ni mogoča souporaba dveh ali več solastnikov, ki niso med seboj družinsko povezani, če stanovanje ni fizično razdeljeno.
Ker v konkretnem primeru način uporabe solastne stvari med pravdnima strankama ni urejen, je potrebno na drug način preprečiti na eni strani prikrajšanje tožnice, ki ji je onemogočena uporaba solastnega deleža in na drugi strani obogatitev toženca, ki uporablja solastno stvar preko svojega sorazmernega deleža. Glede na navedeno mora tožena stranka tožeči stranki plačati za uporabo njenega solastniškega deleža na stanovanju denarno nadomestilo.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotovljeno uporabnino zmanjšati za davščine. Odmera davkov in dohodnine ne vpliva na civilno razmerje med solastniki, saj gre pri davčnih obveznostih za razmerje tožnice do države, kar ni stvar toženca, zato se njegova obveznost na ta račun ne more zmanjšati.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/3. ZGD-1 člen 3, 3/1, 3/2.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – novoustanovljena družba – trditvena podlaga
Tožeča stranka v svojem predlogu in izjavi o premoženjskem stanju ni podala trditev o tem, da sredstev za plačilo sodne takse ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti, glede na to, da je novoustanovljena družba, ki preteklih dolgov še ne izkazuje. Njene trditve o tem, da premoženja nima, pa za oprostitev plačila sodnih taks ne zadostujejo, upoštevajoč kumulativnost pogojev za oprostitev plačila sodnih taks po 3. odstavku 11. člena ZST-1.
odškodninska odgovornost delavca - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - sprememba tožbe
Odškodninska terjatev tožeče stranke zaradi škode, ki naj bi ji nastala, ker toženka v času odpovednega roka ni delala, ni utemeljena, saj je toženki delovno razmerje zakonito prenehalo na podlagi njene izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (delavca) brez odpovednega roka.
posestno varstvo – motenje posesti – pravni in ekonomski interes za tožbo zaradi motenja posesti – rezanje žive meje
Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka torej temelji ne le na dejanski ugotovitvi, da toženka ni storila motitvenega dejanja, ampak tudi na pomanjkanju ekonomskega interesa in s tem pravnega interesa za vložitev tožbe zaradi motenja posesti ter majhnega pomena zatrjevanega motitvenega ravnanja.
Tožnik kot motilna zatrjuje dejanja, ki predstavljajo takšno neznatno spremembo dejanskega stanja, ki nima nobenega praktičnega pomena. S tem, ko naj bi toženka 14. 6. 2010 rezala in ščipala poganjke na živi meji ter s koso kosila travo in podrast južno od žive meje, bi bil tožnik le v neznatnem delu lahko oviran v izvrševanju posesti žive meje.
ZDR člen 31, 32, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, KZ-1 člen 240, 244, 256.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - poslovodna oseba - zagovor - seznanitev z razlogom - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka se je z vsemi razlogi in okoliščinami, ki narekujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, dokončno seznanila šele na zagovoru, ko je bil zaslišan tožnik. Šele na podlagi njegove izpovedi in izpovedi prič je ugotovila in ocenila tožnikova ravnanja. Glede na to, da je odpoved podala v nadaljnjih 30 dneh, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pravočasna.
ZFPPIPP člen 34, 34/2, 34/4, 34/4-1, 271, 271/1, 271/1-1, 272/2.
objektivni pogoj izpodbojnosti – asignacija – sprememba upnika – zmanjšanje čiste vrednosti premoženja – namensko posojilo – preusmeritev finančnih tokov na drugo pravno osebo – praksa med strankama
Če je namen pogodbenih strank za sklenitev posojilne pogodbe zgolj zagotovitev plačila tožene stranke preko asignacije, je v posledici izpolnitve nakazila toženi stranki v razmerju do tožeče stranke prišlo le do spremembe upnika, saj je tožeči stranki na podlagi izpolnitve nakazila prenehala obveznost do tožene stranke, a je sočasno nastala obveznost do asignata kot posojilodajalca. Zato plačilo računov toženi stranki za dobavljeno električno energijo preko tretje osebe, samo po sebi ne pomenijo zmanjšanja čiste vrednosti premoženja.
Za prepovedano preusmeritev finančnih tokov gre takrat, ko družba namensko odvaja svoja sredstva zaradi osiromašenja družbe. V predmetni zadevi pa sodišče prve stopnje ni imelo podlage za sklepanje, da naj bi tožeča stranka že s samo sklenitvijo pogodbe o namenskem posojilu preusmerila finančne tokove na posojilodajalca.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0059748
OZ 179, 183, 134. ZPP člen 154.
svoboda izražanja - višina odškodnine - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - prepovedni zahtevek - varstvo časti in dobrega imena - okrnitev dobrega imena pravne osebe - odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic
Ker je bila v spornih prispevkih obravnavana tema, ki prispeva k odprti javni razpravi o družbeno pomembni zadevi, ni nedopustno vsakršno negativno vrednotenje ravnanj tožnikov - široko prepoznavnega športnega društva in njegovega direktorja, kar je vsebina postavljenega prepovednega zahtevka.
ZPP člen 105a, 205, 205/1, 205/1- 4, 207, 207/2, 318. ZFPPIPP člen 301.
zamudna sodba – začetek stečajnega postopka – prekinitev postopka – obročno plačilo sodnih taks – procesna predpostavka za obravnavo pritožbe
Ker je bil po izdaji zamudne sodbe začet stečajni postopek na toženo stranko, je potrebno pravdni postopek prekiniti, nato pa zadevo obravnavati po določilih 301. člena ZFPPIPP.
Plačilo posameznega obroka sodne takse ni procesna predpostavka za obravnavanje pritožbe.
vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis - identiteta nepremičnine
Zakon določa, da mora biti v listini, ki je podlaga za glavni vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi (prvi odstavek 31. člena ZZK-1). Predlagatelj niti s pritožbo ni izkazal, da sta nepremičnini, ki sta v listinah, ki sta podlaga za vpis tisti, na kateri se nanaša predlagani vpis. Iz elektronskega zgodovinskega izpiska se identitete ne da ugotoviti, prvostopenjskemu sodišču pa tudi ni mogoče naložiti, da bo za 30 let nazaj ugotavljalo, kdaj in kako so se delile parcele, navedene v pogodbah, ki so podlaga predlaganemu vpisu ter ali te parcele ustrezajo parcelam, pri katerih je predlagan vpis.
Dokler sklep o preizkusu terjatev v stečajnem postopku še ni objavljen (ampak je objavljen le osnovni seznam preizkušenih terjatev), še ne preneha razlog za prekinitev postopka, da bi bilo individualni delovni spor mogoče nadaljevati.
Dejstvo, da stečajni upravitelj, ki zastopa prvotoženo stranko, opravlja dejavnost v okviru odvetniške družbe, ne pomeni, da je prvotožena stranka upravičena do povračila stroškov odvetniškega zastopanja po ZOdvT.
ZST-1 člen 10, 10/4, 12, 12/1, 13, 34, 34/1, 34/4. ZIZ člen 61a, 61a/2, 61a/3.
odlog izvršbe na predlog dolžnika – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – ugovor zoper plačilni nalog – taksna obveznost
Ker je sodišče prve stopnje o oprostitvi plačila sodnih taks odločalo brez dolžnikovega predloga, je sodišče druge stopnje zaradi podane bistvene kršitve postopka pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.
Dolžnik ni uveljavljal utemeljenega ugovornega razloga, to je pravočasnega plačila sodne takse oziroma njene napačne odmere, zato je bil njegov ugovor zoper plačilni nalog utemeljeno zavrnjen.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - materialna škoda – prevozni stroški – nagrada za postopek
Pri povrnitvi premoženjske škode - prevoznih stroškov, ki jih je imela stranka zaradi zdravljenja, je treba upoštevati računovodske standarde in ne Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku.
V obravnavani zadevi je šele Vrhovno sodišče v revizijski odločbi izpostavilo pomen neodgovora na šesto vprašanje Ponudbe. Na navedeno dejansko okoliščino bi ob pravilnem materialnopravnem stališču morali stranki opozoriti že nižji sodišči v okviru načela materialnega pravdnega vodstva. Če nista, to ne more iti v breme strank. Toženi stranki zato tudi ni mogoče očitati, da bi navedbe o tem, da odgovor na šesto vprašanje ni bil odločilen za odločitev skleniti zavarovalno pogodbo, morala podati že prej.