Tožena stranka je društvo, ki je pravna oseba zasebnega prava. Ker društva niso navedena med subjekti, za katere se uporabljajo pravila o gospodarskih sporih, obravnavani spor ni gospodarski spor.
delni umik predloga za izvršbi - sklep o ustavitvi izvršbe - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba
Delni umik je dispozitivno dejanje upnika, za katerega od dolžnika ne potrebuje soglasja. Dolžnikovo pravno sredstvo zoper sklep o dovolitvi izvršbe je ugovor.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0070061
ZIL-1 člen 93, 93/1, 93/1-a, 93/1-b, 123, 123a.
patent - začasna odredba
Iz obrazložitve pritožbe med drugim izhaja, da ugotovitvena odločba po 93. členu ZIL-1 za sporni patent št. XXX še ni bila izdana. Ker iz tega sledi, da eden od pogojev za izdajo začasne odredbe ni izpolnjen, pritožnika z nobeno od navedb ne moreta doseči drugačne odločitve.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela drugemu uporabniku
Tožeča stranka je bila napotena na delo k uporabniku, vendar se na delo ni javila, prav tako tožene stranke (delodajalca, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela drugemu uporabniku) o razlogih za svojo odsotnost ni obvestila. Iz tega razloga ji je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 3. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR.
ZPP člen 105a, 205, 205/1, 205/1- 4, 207, 207/2, 318. ZFPPIPP člen 301.
zamudna sodba – začetek stečajnega postopka – prekinitev postopka – obročno plačilo sodnih taks – procesna predpostavka za obravnavo pritožbe
Ker je bil po izdaji zamudne sodbe začet stečajni postopek na toženo stranko, je potrebno pravdni postopek prekiniti, nato pa zadevo obravnavati po določilih 301. člena ZFPPIPP.
Plačilo posameznega obroka sodne takse ni procesna predpostavka za obravnavanje pritožbe.
Ker tožnik ni pravočasno uveljavljal sodnega varstva zoper odločbe tožene stranke, s katerimi je bil njegov ugovor zoper odločitev, da ne napreduje, zavrnjen, mu je tožena stranka v spornem obdobju utemeljeno izplačevala plačo na podlagi zadnje dokončne odločbe o napredovanju.
Ker je prvostopno sodišče kot dokaz upoštevalo izvedensko mnenje izvedenca, ki ga je pred pravdo angažirala ena od strank, med pravdnim postopkom pa mu je druga stranka nasprotovala, je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
V motenjskem sporu ni pasivno legitimiran zgolj tisti, ki motilno dejanje neposredno izvrši (ali ga naroči), pač pa tudi tisti, ki ga kasneje odobri ali če je dejanje opravljeno v njegovo korist. V nasprotnem primeru bi bilo tožnikom uveljavljanje sodnega varstva posesti precej oteženo, če ne celo onemogočeno, saj bi se vedno lahko našla tretja oseba, ki bi motilno dejanje priznala kot svoje in s tem izključila pasivno legitimacijo konkretnega toženca. Zato je treba vsakič presoditi vlogo tistih, ki pri motilnem dejanju sicer niso nujno neposredno aktivno sodelovali, pa so od njega imeli korist in se od samovoljnega ravnanja tudi niso ogradili, distancirali.
vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis - identiteta nepremičnine
Zakon določa, da mora biti v listini, ki je podlaga za glavni vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi (prvi odstavek 31. člena ZZK-1). Predlagatelj niti s pritožbo ni izkazal, da sta nepremičnini, ki sta v listinah, ki sta podlaga za vpis tisti, na kateri se nanaša predlagani vpis. Iz elektronskega zgodovinskega izpiska se identitete ne da ugotoviti, prvostopenjskemu sodišču pa tudi ni mogoče naložiti, da bo za 30 let nazaj ugotavljalo, kdaj in kako so se delile parcele, navedene v pogodbah, ki so podlaga predlaganemu vpisu ter ali te parcele ustrezajo parcelam, pri katerih je predlagan vpis.
motenje posesti – spor o meji – izvršljivost zahtevka
V pravdah zaradi motenja posesti je odločilno le to, ali je imela tožeča stranka pred motenjem posest na spornem zemljišču in ali je toženec takšno posest motil oziroma ali dejanje, ki ga je storil, pomeni motenje, ne pa, ali ta del zemljišča, s katerega je toženec odstranil trte, pred tem pa je bil v posesti tožnic, spada k parceli 67/2 (ki je last tožnic) ali k parceli 71 (ki je last toženca), niti katera izmed pravdnih strank ima pravico do posesti.
SZ člen 116. SZ-1 člen 24. ZTLR člen 14. SPZ člen 99.
negatorna tožba – etažna lastnina – solastnina – skupni deli in vzajemno razmerje – aktivna legitimacija solastnika
Dejstvo, da v večstanovanjski zgradbi ni vzpostavljena etažna lastnina, ne vpliva na pravico solastnikov do varstva pred tem, da eden od solastnikov okupira skupni del zgradbe. Ti ne izgubijo aktivne legitimacije, če svoje stanovanje oddajo v najem.
jamčevalni zahtevki – pogodbeno dogovorjena garancija - notifikacija napake – rok za vložitev tožbe – prekluzivni rok - sodno uveljavljanje napak
Tožbo je torej treba vložiti v roku enega leta po notifikaciji napake ne glede na to, ali gre za zahtevek iz pogodbeno dogovorjene garancije ali za jamčevalni zahtevek na podlagi zakona. ZOR glede sodnega uveljavljanja pravic med jamčevalnimi in garancijskimi zahtevki ne razlikuje. Določilo 507. čl. ZOR določa, da pravice kupca nasproti prodajalcu iz garancije ugasnejo po enem letu od zahteve za odpravo napak, 1. odst. 616. ZOR pa določa, da naročnik, ki je prevzemnika pravočasno obvestil o napakah izvršenega posla, po enem letu ne more več sodno uveljavljati svoje pravice. Namen takšne ureditve je, da prodajalec, podjemnik ali izvajalec gradbenih del ni v negotovosti glede dokončne ureditve razmerja.
ZDR člen 7, 73, 103. ZFPPIPP člen 245. OZ člen 3, 9, 9/2, 125, 125/3, 126.
vrnitev na delo - sprememba delodajalca - pogodba - prosto urejanje obligacijskih razmerij - in favorem laboratoris - sodno varstvo
Tožena stranka se je s sporazumom zavezala, da delavce, ki se bodo „prezaposlili“ iz tožene stranke v invalidsko podjetje, zaposli nazaj, če bi jim (zaradi stečaja) v invalidskem podjetju delovno razmerje prenehalo. Na podlagi tega sporazuma so delavci pridobili pravico do vrnitve nazaj na delo k toženi stranki, tako da na njihov položaj (pravico) ne more vplivati kasnejši dogovor med toženo stranko in invalidskim podjetjem, da se zgoraj omenjeni sporazum razdre. Ta dogovor lahko vpliva le na pravice tistih delavcev, ki so se "prezaposlili" v invalidsko podjetje po njegovi sklenitvi.
javni uslužbenec - plača - prevedba plače - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Četrti odstavek 3. a člena ZSPJS določa zgolj procesno predpostavko za vložitev tožbe, to je pisno zahtevo javnega uslužbenca, da delodajalec ugotovi nezakonitost pri določitvi in izplačilu plače in da ravna v skladu z ZSPJS, ne določa pa roka, v katerem mora javni uslužbenec vložiti tožbo.
OZ člen 82, 299, 299/1, 378, 966. ZPP člen 184, 184/1.
zavarovalna vsota – določitev zavarovalne vsote – plačilo zavarovalnine do višine zavarovalne vsote – razlaga splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje – zamuda dolžnika – sprememba tožbe – sklep o dovolitvi spremembe tožbe
Namen zavarovalne vsote je v omejevanju jamstva zavarovatelja pri večjih škodnih primerih.
Pritožnik ne zatrjuje, v čem je bil prikrajšan, ker sklep o dovolitvi spremembe tožbe ni bil izdan; tudi iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi bil tožnikov položaj kaj slabši, ker je sodišče spremenjeni zahtevek obravnavalo, ne da bi spremembo dopustilo s posebnim sklepom. Ker procesna pravila niso sama sebi namen, ampak se z njimi zagotavlja oblika za varstvo materialnih pravic, pritožnik s tem pritožbenim razlogom ne more uspeti.
V postopku pred sodiščem prve stopnje je bila potrebna le pripravljalna vloga tožene stranke, s katero je soglašala z umikom tožbe in predlagala izdajo sklepa o stroških postopka.
Ko je treba preprečiti, da bi kdo od pretendentov do zapuščine pri upravljanju ali razpolaganju z zapuščino oškodoval druge, je mogoče postaviti začasnega skrbnika zapuščine. Odreditev hrambe zapuščinskih stvari pa je umestna takrat, ko zapuščini grozi uničenje ali poškodovanje neodvisno od pretendentov do zapuščine, ampak zaradi ravnanja ali opustitev drugih oseb ali zaradi naravnih vzrokov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0064177
SZ člen 57, 58. SZ-1 člen 109, 110, 111, 111/3. OZ člen 190, 198. ZPP člen 334, 334/3.
nezakonito bivanje v stanovanju – uporabnina – višina uporabnine – pravica najemnika zahtevati sklenitev najemne pogodbe – zastaranje pravice – obstoj zunajzakonske skupnosti – pravica zakonca do neprofitne najemnine
Če se izkaže, da je prva toženka z najemnikom živela v zunajzakonski skupnosti od leta 1971 dalje do njegove odselitve (torej tako v času transformacije najemnih razmerij kot tudi ob njegovi izselitvi), tako obstaja dolžnost tožnice s prvo toženko skleniti najemno pogodbo za nedoločen čas in za neprofitno najemnino (glej odločbo Ustavnega sodišča U-I-128/08). Če je med prvo toženko in bivšim imetnikom stanovanjske pravice obstajala zunajzakonska skupnost, je prva toženka upravičena do neprofitne najemnine za stanovanje, ki pa jo več čas plačuje, zaradi česar prikrajšanje tožnice v znesku, ki predstavlja razliko med profitno in neprofitno najemnino, ni podano.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - vinjenost - sodni izvedenec - nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Uživanje alkohola med delovnim časom predstavlja hujšo kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, še posebej ob dejstvu, da je tožnik opravljal delo strojnika in voznika (spornega dne je vozil valjar). Zato takšna kršitev predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 31, 32, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, KZ-1 člen 240, 244, 256.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - poslovodna oseba - zagovor - seznanitev z razlogom - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka se je z vsemi razlogi in okoliščinami, ki narekujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, dokončno seznanila šele na zagovoru, ko je bil zaslišan tožnik. Šele na podlagi njegove izpovedi in izpovedi prič je ugotovila in ocenila tožnikova ravnanja. Glede na to, da je odpoved podala v nadaljnjih 30 dneh, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pravočasna.