določitev preživnine – visok življenjski standard - premožnejši starši – koristi otrok – odločanje otrok o stikih
S preživnino se mora na vsak način zadovoljiti temeljne otrokove potrebe tako, da sta otrokov telesni in duševni razvoj zagotovljena. Premožnejši starši morajo računati s tem, da bo preživnina za otroka višja ali celo bistveno višja od za golo preživetje otroka določenega minimuma. Vendar pa ima tudi nadpovprečna preživnina meje, preko katerih se ne more povečevati. Kar to mejo presega, mora biti prepuščeno prosti odločitvi staršev. Lahko gre za darilo, h kateremu pa starši ne morejo biti zavezani z odločbo o preživnini.
Otrok se mora v obdobju, v katerem se še razvija naučiti tudi samostojnega življenja. V tem okviru se mora tudi naučiti, kako razumno gospodariti z denarjem. Previsoka preživnina lahko to celo prepreči, kar pa ne bi bilo v otrokovo korist.
Stike lahko roditelj zahteva le do otrokove polnoletnosti. Potem o njih odloča otrok sam. Prav je torej, da se z naraščajočo starostjo tudi v naraščajoči meri upoštevajo otrokove želje. V starosti 17 let, torej tik pred polnoletnostjo, lahko tudi že otrok presodi, ali si stikov z očetom (toženo stranko) še želi in koliko naj jih bo. To je tudi hkrati v korist otroka.
javni uslužbenec - mirovanje pravic in obveznosti - vrnitev na delo
Čeprav se stranki nista posebej dogovorili za mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, je v tožnikovem primeru takšno mirovanje nastopilo s tem, ko je predstojnica tožene stranke izdala sklep, v katerem je odločila, da tožniku mirujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja do prenehanja delovnega razmerja pri drugem delodajalcu. Z navedenim sklepom tožene stranke se je tožnik očitno strinjal in ga ni izpodbijal, zato je postal dokončen in pravnomočen. Na podlagi pravnomočnega sklepa so tožniku pravice in obveznosti iz delovnega razmerja mirovale do prenehanja delovnega razmerja pri drugem delodajalcu, po tem pa ima pravico do vrnitve nazaj na delo k toženi stranki.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061666
OZ člen 198. ZASP člen 4, 81, 146, 147.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari – dolžnost uporabnikov do obveščanja
V obdobju, ko toženec dejavnosti ni več opravljal, glasbenih avtorskih pravic ni kršil, zato tožeča stranka v tem obdobju ni bila prikrajšana s strani toženca, ta pa ni bil obogaten. Ker tožena stranka v tem obdobju tuje stvari ni uporabljala, zahtevek tožnika iz naslova neupravičene obogatitve ni utemeljen. Ne zadošča namreč, da tožnik ni vedel, da toženec avtorske glasbene pravice ne uporablja več, ampak mora nastati prikrajšanje tožnika oz. obogatitev toženca, ki pa je v primeru opustitve uporabe tuje stvari ni podana.
ZIZ člen 29, 29b, 61, 61a. ZPP člen 212. ZST-1 člen 10, 10/4, 11, 12.
trditveno in dokazno breme – oprostitev plačila sodne takse – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nastanek taksne obveznosti – taksna oprostitev – izjava o premoženjskem stanju
Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, je na strani predlagatelja oprostitve, saj predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks. Na strani dolžnika je dolžnost, da najprej zatrjuje dejstva, ki so podlaga za oprostitev in šele nato za zatrjevana dejstva kot dokaz predlaga vpogled v javne evidence.
napotitveni sklep – napotitev več dedičev - pravni interes za vložitev tožbe – vračunanje daril v dedni delež
V primeru, da zapuščinsko sodišče na pravdo napoti več dedičev, po kateri od njih s tožbo uveljavlja tudi tisto, na kar je bil napoten drugi dedič, to ni razlog za zavrženje tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa. Je pa mogoče v tem primeru tožbo ali njen del zavreči, če sodišče ugotovi, da hkrati tečeta dve oziroma več pravd o isti stvari.
V pravdi se ugotavlja ali oziroma koliko je zapustnik v korist zakonitega dediča še pred smrtjo neodplačno razpolagal, poračunavanje vrednosti daril, ki jih je zapustnik naklonil dedičem, pa se opravi v zapuščinskem postopku
ZIZ člen 9, 9/3, 36. ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 116, 120, 133.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog za zamudo – notranja organizacija dela pri pravni osebi – prepozen ugovor
Pravna oseba kot stranka v postopku se ne more uspešno sklicevati na ravnanje svojih zaposlenih, še posebno ne pri ravnanju s poštnimi pošiljkami. Stranka mora delo organizirati tako, da poteka normalno in nemoteno. Odsotnost, prezaposlenost, opustitev pravočasnega pretoka informacij med zaposlenimi zamude ne opravičujejo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0061681
OZ člen 171, 179, 186.
poseben sklep o stroških – nevzdrževanje pločnika - odškodninska odgovornost – soodgovornost oškodovanca– solidarna odgovornost povzročiteljev škode - sokrivda
Sodišče bi moralo o stroških postopka odločiti s sodbo, s katero se je postopek končal. Pogojev za izdajo posebnega sklepa po 5., 6. in 7. odst. istega člena ZPP namreč v obravnavani zadevi ni bilo.
Na odgovornost tožene stranke za nastalo škodo njena morebitna soodgovornost s kolesarjem v razmerju do tožeče stranke ne vpliva. Gre namreč za solidarno odgovornost povzročiteljev škode v smislu 186. in 395. člena OZ. Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celotno obveznost. Upnik pa lahko zahteva njeno izpolnitev od kogarkoli hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena. Porazdelitev notranjega razmerja odgovornosti pa je stvar solidarnih dolžnikov samih. Ker ta ni bila predmet te pravde, je o njej prvo sodišče napačno odločilo.
Ker je pripor eden izmed odvzemov prostosti pred pravnomočno sodbo, je jasno, da je pri oceni teže dejanja kot elementa za presojo sorazmernosti pripora, treba najprej izhajati iz kaznovalnega okvirja, očitanega kaznivega dejanja ter nato še iz njegovih konkretnih okoliščin, čeravno utegnejo biti te v postopku s pravnimi sredstvi drugače – za obdolženca ugodneje ocenjene.
Upnik je takoj po izdaji sklepa o izvršbi, ko je opazil pomoto pri vtoževanem znesku, predlog za izvršbo v presežku umaknil. Ravnal je z vso dolžno skrbnostjo, zato mu ni mogoče očitati, da bi dolžniku stroške ugovora povzročil neutemeljeno.
Začasni skrbnik zapuščine je lahko le oseba, ki bo skrbela za zapuščino in bo zastopala interese vseh dedinj, torej taka, ki bo nepristransko zastopala vse dedinje, ne bo povezana z nobeno od njih in bo strokovno usposobljena kvalitetno opravljati naloge skrbnika zapuščine.
ZOR člen 104, 109, 376. OZ člen 86. SZ-1 člen 173. SZ člen 117, 125.
ničnost – zastaranje - odškodninski zahtevki – kondikcijski zahtevki – začetek teka zastaralnega roka – skrbnost ravnanja – poštenost ravnanja
Pravdne stranke so bile pri sklepanju pogodb neskrbne, ni pa bilo dokazano, da bi bile nepoštene. (Ne)poštenost ravnanj pogodbenih strank je pomembno dejstvo, od katerega ni odvisna le pravica pogodbene stranka do kondikcijskega zahtevka iz ničnostne pogodbe po 104. členu ZOR, marveč tudi pravica do povračila škode. Od navedenega dejstva je (lahko) odvisen tudi začetek teka zastaralnega roka pri odškodninskih terjatvah, kot ga določa 376. člen ZOR.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – pravočasen odgovor na tožbo – vloga poslana nepristojnemu sodišču – sklepčnost tožbe – ugotovitev lastninske pravice – dobroverna lastniška posest - priposestvovanje
Ker je leta 1995 garsonjero v zapisu, ki ga je sam sestavil, izročil tožniku namesto dela kupnine in mu tedaj tudi izročil posest ter se zavezal urediti prepis lastništva, te okoliščine dokazujejo, da je bil tožnik od leta 1995 v dobroverni lastniški posesti garsonjere.
zamudni sklep – vrnitev v prejšnje stanje – napake pri vročanju – obravnavanje vloge kot pritožbe
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče toženčevo vlogo glede na navedbe v njej šteti za pritožbo zoper zamudni sklep. Prav upoštevaje vsebino toženčevih navedb v vlogi ni mogoč dvom, da je toženec, ki ga je tedaj že zastopal odvetnik, želel z vlogo doseči prav (in zgolj) vrnitev v prejšnje stanje, ki pa jo je utemeljeval z napačnimi razlogi. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da je prvostopenjsko sodišče toženčevo vlogo pravilno obravnavalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje in ga povsem pravilno tudi zavrnilo.
Ničnost, neveljavnost ali neobstoj nekega pravnega posla (tudi mandatnega, pooblastilnega razmerja) sicer je civilnopravno razmerje, o katerem se odloča v pravdnem postopku. Vendar mora tožnik za ugotovitev obstoja ali neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja izkazati pravni interes. Izdana sodba ne more biti sama sebi namen.
Sodišče je toženim strankam pravilno priznalo pravdne stroške, ustrezno povečane v skladu z 9. čl. OT, ne pa za vsakega toženca posebej, saj je skupni pooblaščenec toženih strank vsa procesna dejanja opravljal enotno in odstopanj v smeri opravljanja dejanj za posamezno stranko ni bilo.
Tožnikovo ravnanje je bilo za delodajalca „praktično“ nepreprečljivo. Nezgodi bi se bilo mogoče izogniti le ob stalnem nadzoru tožnikovega dela, tega pa niti od profesionalno skrbnega delodajalca ni mogoče zahtevati. Ker morata biti oba navedena pogoja (nepričakovanost in nepreprečljivost ravnanja oškodovanca) podana kumulativno, se v obravnavanem primeru prva toženka ne more v celoti razbremeniti svoje objektivne odgovornosti.
Po presoji pritožbenega sodišča znaša tožnikov delež odgovornosti 50%, upoštevaje na eni strani povečano nevarnost, ki izvira iz obratovanja stroja, in korist, ki jo z uporabo stroja dosega njen imetnik v svoji gospodarski dejavnosti, na drugi strani pa dejstvo, da se je tožnik poškodoval pri delu oziroma zaradi dela, vendar se je obenem zavestno in nerazumno izpostavil nevarnosti, čeprav je vedel ali bi vsaj moral vedeti, da se lahko hudo poškoduje.
izvedenstvo – strokovna institucija – višina nagrade
Za presojo o utemeljenosti zahteve za povrnitev stroškov in plačilo nagrade je v primeru, ko je izvedensko delo zaupano strokovni instituciji, ta pa za izvedbo dela zadolži več oseb, odločilno, ali bi sodišče lahko konkretno izvedensko delo zaupalo enemu izvedencu ali pa bi bilo zaradi zapletenosti oziroma kompleksnosti zadeve potrebno sodelovanje več izvedencev.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje sodišča - protipravno ravnanje sodnika - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Presoja vzročne zveze. Tožnik ni dokazal, da je F. nepremičnino prodala tretji osebi le zato, ker je razpolagala s pravnomočno delno sodbo, s katero je bilo tožniku naloženo, da ji mora izročiti nepremičnino oziroma, da tega ne bi storila, če bi ob prvem sojenju prišlo do drugačne odločitve.
Pri presoji protipravnosti sodnikovega ravnanja je treba izhajati iz same narave njegovega dela. Zato tega pojma ni mogoče enačiti z vsemi razlogi, zaradi katerih bi bila sodna odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. O sodnikovem protipravnem ravnanju govorimo le, če sodnik ni uporabil povsem jasne določbe zakona ali če je predpis namerno razlagal v nasprotju z ustaljeno sodno prakso.
Fizična delitev nepremičnine je v konkretnem primeru možna. Odločitev, da se zato parcela deli v naravi med oba solastnika v sorazmerju z njunima (enakima) deležema, zato ne more biti sporna.