ZST-1 člen 18, 34a. ZPP člen 163, 163/4, 163/6, 365, 365-3.
pritožba zoper odločitev o stroških postopka - odmera s posebnim sklepom – odmera s sodbo – taksna obveznost
Sodna taksa za pritožbo se mora odmeriti na podlagi tarifne št. 1121 ZST-1 in ne tarifne št. 3009 ZST-1, pri čemer se kot vrednost spornega predmeta upošteva zgolj znesek pravdnih stroškov, saj je bila pritožba vložena samo zoper odločbo o stranski terjatvi (šesti odstavek 18. člena ZST-1).
solastnina - delitev solastnine - dejanska uporaba - dogovor o uporabi - močnejši interes - nepravdni postopek
Solastninska pravica predpostavlja, da stvar ni razdeljena, zato mansarda ne more predstavljati samostojnega nosilca stvarnopravnih pravic. Stranki sta se s pogodbo dogovorili le o dejanski uporabi sporne nepremičnine, katera izmed njih ima močnejši interes nad mansardo, pa bo predmet nepravdnega postopka za razdružitev nepremičnine.
Ena izmed predpostavk za utemeljenost sodnega depozita je obstoj upniške zamude. V obravnavani zadevi je obstoj slednje odvisen od tega, ali je upniško dolžniško razmerje nastalo. Pravilna ugotovitev je, da je nastalo na podlagi odločbe skrbnika po ZLPZ.
sklep o domiku nepremičnine – razveljavitev sklepa o domiku – izvršba na solastniški delež na nepremičnini – pristop k izvršbi
V primeru, ko teče postopek izvršbe na različne solastninske deleže na isti nepremičnini, razlog, zaradi katerega je v 171. členu ZIZ predpisan pristop k že začeti izvršbi, tj. nemožnost izvršbe na isto nepremičnino po domiku nepremičnine kupcu v drugem izvršilnem postopku, ni podan. Vsak idealni delež nepremičnine je v pravnem prometu in je torej (lahko) predmet (samostojne) prodaje v izvršilnem postopku.
Pristop k že začeti izvršbi je mogoč do pravnomočnosti sklepa o domiku nepremičnine kupcu, kar pa ne pomeni, da upnik, ki k že začeti izvršbi pristopi po izdaji sklepa o domiku, že samo zaradi kasnejšega pristopa oziroma kasnejšega predloga za združitev izvršilnih postopkov lahko doseže razveljavitev sklepa o domiku (in prodaje), saj bilo to v nasprotju z načelom ekonomičnosti in hitrosti postopka.
sklep o poplačilu – vrstni red poplačila upnikov – pridobitev zastavne pravice na nepremičnini – zaznamba izvršbe – izvršba na nevknjiženi nepremičnini – rubež nepremičnine – zapisnik o rubežu – vpis nepremičnine v zemljiško knjigo med izvršilnim postopkom – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – enako obravnavanje upnikov – prednostna pravica do poplačila – prisilna hipoteka
Za določitev vrstnega reda poplačila upnikov po prodaji nepremičnine v izvršilnem postopku je ključnega pomena ugotovitev, kdaj so posamezni upniki pridobili zastavne pravice na nepremičnini, ne pa, kdaj je bil v posamezni izvršilni zadevi vložen predlog za izvršbo ali kdaj je bil izdan sklep o izvršbi.
ZIZ v 196. členu določa le, kateri upniki se poplačajo iz kupnine od prodane nepremičnine, ne pa tudi, kakšen je vrstni red poplačila teh upnikov.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSK0005038
ZST-1 člen 12. ZPP člen 142, 142/4, 365, 365-1. ZZK-1 člen 125, 125.č, 125.č/3, 161, 161/2, 161/2-5.
fikcija vročitve – stalno prebivališče – dejansko prebivališče – dovoljenost pritožbe zoper sklep o oprostitvi plačila sodne takse
Četrti odstavek 125.č člena ZZK-1 določa, da če vročitve ni mogoče opraviti na način iz drugega ali tretjega odstavka tega člena, se vročitev opravi po splošnih pravilih o osebnem vročanju. Četrti odstavek 142. člena ZPP pa veže fikcijo vročitve na naslov dejanskega prebivališča, saj je razlog takšnemu načinu vročanja realno pričakovanje, da se bo naslovnik s pisanjem pravočasno seznanil in da mu bo s tem dejansko omogočeno, da uresniči pravico do izjave v postopku (prim. odločba Ustavnega sodišča U-I-279/08 z dne 9.7.2009). Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi sicer ne izhaja, da naslovnik dejansko ne prebiva na naslovu H. v Ljubljani, vendar je ta domneva izpodbojna.
javni uslužbenec - mirovanje pravic in obveznosti - vrnitev na delo
Čeprav se stranki nista posebej dogovorili za mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, je v tožnikovem primeru takšno mirovanje nastopilo s tem, ko je predstojnica tožene stranke izdala sklep, v katerem je odločila, da tožniku mirujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja do prenehanja delovnega razmerja pri drugem delodajalcu. Z navedenim sklepom tožene stranke se je tožnik očitno strinjal in ga ni izpodbijal, zato je postal dokončen in pravnomočen. Na podlagi pravnomočnega sklepa so tožniku pravice in obveznosti iz delovnega razmerja mirovale do prenehanja delovnega razmerja pri drugem delodajalcu, po tem pa ima pravico do vrnitve nazaj na delo k toženi stranki.
Ničnost, neveljavnost ali neobstoj nekega pravnega posla (tudi mandatnega, pooblastilnega razmerja) sicer je civilnopravno razmerje, o katerem se odloča v pravdnem postopku. Vendar mora tožnik za ugotovitev obstoja ali neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja izkazati pravni interes. Izdana sodba ne more biti sama sebi namen.
Sodišče je toženim strankam pravilno priznalo pravdne stroške, ustrezno povečane v skladu z 9. čl. OT, ne pa za vsakega toženca posebej, saj je skupni pooblaščenec toženih strank vsa procesna dejanja opravljal enotno in odstopanj v smeri opravljanja dejanj za posamezno stranko ni bilo.
Tožnikovo ravnanje je bilo za delodajalca „praktično“ nepreprečljivo. Nezgodi bi se bilo mogoče izogniti le ob stalnem nadzoru tožnikovega dela, tega pa niti od profesionalno skrbnega delodajalca ni mogoče zahtevati. Ker morata biti oba navedena pogoja (nepričakovanost in nepreprečljivost ravnanja oškodovanca) podana kumulativno, se v obravnavanem primeru prva toženka ne more v celoti razbremeniti svoje objektivne odgovornosti.
Po presoji pritožbenega sodišča znaša tožnikov delež odgovornosti 50%, upoštevaje na eni strani povečano nevarnost, ki izvira iz obratovanja stroja, in korist, ki jo z uporabo stroja dosega njen imetnik v svoji gospodarski dejavnosti, na drugi strani pa dejstvo, da se je tožnik poškodoval pri delu oziroma zaradi dela, vendar se je obenem zavestno in nerazumno izpostavil nevarnosti, čeprav je vedel ali bi vsaj moral vedeti, da se lahko hudo poškoduje.
Začasni skrbnik zapuščine je lahko le oseba, ki bo skrbela za zapuščino in bo zastopala interese vseh dedinj, torej taka, ki bo nepristransko zastopala vse dedinje, ne bo povezana z nobeno od njih in bo strokovno usposobljena kvalitetno opravljati naloge skrbnika zapuščine.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061666
OZ člen 198. ZASP člen 4, 81, 146, 147.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari – dolžnost uporabnikov do obveščanja
V obdobju, ko toženec dejavnosti ni več opravljal, glasbenih avtorskih pravic ni kršil, zato tožeča stranka v tem obdobju ni bila prikrajšana s strani toženca, ta pa ni bil obogaten. Ker tožena stranka v tem obdobju tuje stvari ni uporabljala, zahtevek tožnika iz naslova neupravičene obogatitve ni utemeljen. Ne zadošča namreč, da tožnik ni vedel, da toženec avtorske glasbene pravice ne uporablja več, ampak mora nastati prikrajšanje tožnika oz. obogatitev toženca, ki pa je v primeru opustitve uporabe tuje stvari ni podana.
gradbena pogodba – cena na enoto – gradbeni dnevnik – gradbena knjiga – zakonske zamudne obresti – prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti – ne ultra alterum tantum
Za odločitev v tej zadevi je pomembno, da sta stranki dogovorili ceno po sistemu fiksnih cen in dejansko dobavljenih količin. Po sistemu enotne cene se plačajo samo dejansko izvedena dela.
Gradbeni dnevnik in knjiga obračunskih izmer služita lažjemu dokazovanju, katera dela so bila dejansko izvedena. Dokazno breme je na gradbeniku. Nevodenje gradbenega dnevnika in knjige obračunskih izmer naročniku, to je toženi stranki, ne sme iti v škodo. To pa še ne pomeni, da naročnik ni dolžan plačati dejansko izvršenih del. Dolžan jih je plačati, če je dokazano, da so bila ta dela izvršena.
Pri vlaganju v nepremičnino je mogoče zahtevati le razliko v večvrednosti nepremičnine (obogatitveni princip), ne pa tega, kar je prikrajšani dejansko vložil v nepremičnino (vrnitveni princip).
določitev preživnine – visok življenjski standard - premožnejši starši – koristi otrok – odločanje otrok o stikih
S preživnino se mora na vsak način zadovoljiti temeljne otrokove potrebe tako, da sta otrokov telesni in duševni razvoj zagotovljena. Premožnejši starši morajo računati s tem, da bo preživnina za otroka višja ali celo bistveno višja od za golo preživetje otroka določenega minimuma. Vendar pa ima tudi nadpovprečna preživnina meje, preko katerih se ne more povečevati. Kar to mejo presega, mora biti prepuščeno prosti odločitvi staršev. Lahko gre za darilo, h kateremu pa starši ne morejo biti zavezani z odločbo o preživnini.
Otrok se mora v obdobju, v katerem se še razvija naučiti tudi samostojnega življenja. V tem okviru se mora tudi naučiti, kako razumno gospodariti z denarjem. Previsoka preživnina lahko to celo prepreči, kar pa ne bi bilo v otrokovo korist.
Stike lahko roditelj zahteva le do otrokove polnoletnosti. Potem o njih odloča otrok sam. Prav je torej, da se z naraščajočo starostjo tudi v naraščajoči meri upoštevajo otrokove želje. V starosti 17 let, torej tik pred polnoletnostjo, lahko tudi že otrok presodi, ali si stikov z očetom (toženo stranko) še želi in koliko naj jih bo. To je tudi hkrati v korist otroka.
predlog za izvršbo – zavrženje predloga za izvršbo – začasni zastopnik – predujem – postavitev začasnega zastopnika
82. člen ZPP v prvem odstavku določa, da lahko, kolikor so podani pogoji za postavitev začasnega zastopnika, sodišče le-tega postavi le na predlog upnika. Šele v primeru, da bi upnik predlagal postavitev začasnega zastopnika, pa bi lahko sodišče v primeru, da v določenem roku upnik ne bi založil predujma, zavrglo predlog za izvršbo.
ZIZ člen 29, 29b, 61, 61a. ZPP člen 212. ZST-1 člen 10, 10/4, 11, 12.
trditveno in dokazno breme – oprostitev plačila sodne takse – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nastanek taksne obveznosti – taksna oprostitev – izjava o premoženjskem stanju
Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, je na strani predlagatelja oprostitve, saj predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks. Na strani dolžnika je dolžnost, da najprej zatrjuje dejstva, ki so podlaga za oprostitev in šele nato za zatrjevana dejstva kot dokaz predlaga vpogled v javne evidence.
Ker je pripor eden izmed odvzemov prostosti pred pravnomočno sodbo, je jasno, da je pri oceni teže dejanja kot elementa za presojo sorazmernosti pripora, treba najprej izhajati iz kaznovalnega okvirja, očitanega kaznivega dejanja ter nato še iz njegovih konkretnih okoliščin, čeravno utegnejo biti te v postopku s pravnimi sredstvi drugače – za obdolženca ugodneje ocenjene.