začasna odredba o varstvu skupnih otrok – začasna odredba o načinu izvrševanja stikov
Začasne odredbe o varstvu in preživljanju skupnih otrok, kot tudi začasne odredbe o odvzemu ali omejitvi pravice do stikov oziroma o načinu izvrševanja stikov sodišče lahko izda le, če ugotovi, da so v konkretnem primeru podani takšni razlogi ogroženosti otroka, ki narekujejo, da je v vprašanje njegove predodelitve treba poseči z začasno odredbo že med samim postopkom.
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem pritožbe, da bo mladoletna hči pravdnih strank brez rednih stikov z očetom lahko prikrajšana v svojem duševnem razvoju, vendar pa v konkretnem primeru ne bi bilo v njeno korist, da bi se jo že v tej fazi postopka, ko dejanska podlaga tožbe še ni razčiščena, odvzelo materi in začasno zaupalo v vzgojo in varstvo očetu.
Začasni skrbnik zapuščine je lahko le oseba, ki bo skrbela za zapuščino in bo zastopala interese vseh dedinj, torej taka, ki bo nepristransko zastopala vse dedinje, ne bo povezana z nobeno od njih in bo strokovno usposobljena kvalitetno opravljati naloge skrbnika zapuščine.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061666
OZ člen 198. ZASP člen 4, 81, 146, 147.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari – dolžnost uporabnikov do obveščanja
V obdobju, ko toženec dejavnosti ni več opravljal, glasbenih avtorskih pravic ni kršil, zato tožeča stranka v tem obdobju ni bila prikrajšana s strani toženca, ta pa ni bil obogaten. Ker tožena stranka v tem obdobju tuje stvari ni uporabljala, zahtevek tožnika iz naslova neupravičene obogatitve ni utemeljen. Ne zadošča namreč, da tožnik ni vedel, da toženec avtorske glasbene pravice ne uporablja več, ampak mora nastati prikrajšanje tožnika oz. obogatitev toženca, ki pa je v primeru opustitve uporabe tuje stvari ni podana.
Pri vlaganju v nepremičnino je mogoče zahtevati le razliko v večvrednosti nepremičnine (obogatitveni princip), ne pa tega, kar je prikrajšani dejansko vložil v nepremičnino (vrnitveni princip).
plača - regres za letni dopust - odškodnina za neizrabljen letni dopust - sprememba delodajalca - solidarna odgovornost
Pri vseh petih pogodbah o zaposlitvi za določen čas, ki jih je tožnik sklenil s toženo stranko in pred tem z drugo družbo, gre za istovrstne tipsko sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Glede na način sklepanja pogodb in naravo dela je bil tožnik ves čas zaposlitve prepričan, da dela pri istem delodajalcu, ker je ves čas opravljal istovrstno delo (razvoz pekovskih izdelkov) z istim avtomobilom in za iste stranke. Prav tako je delo opravljal v enakem delovnem času in za enako plačo. Zato je treba šteti, da je pri tožniku prišlo do spremembe delodajalca, tožena stranka pa je odgovorna za vse terjatve iz delovnega razmerja, tudi za tiste, ki izvirajo iz časa zaposlitve pri prejšnji družbi (delodajalcu prenosniku).
Ena izmed predpostavk za utemeljenost sodnega depozita je obstoj upniške zamude. V obravnavani zadevi je obstoj slednje odvisen od tega, ali je upniško dolžniško razmerje nastalo. Pravilna ugotovitev je, da je nastalo na podlagi odločbe skrbnika po ZLPZ.
Tožnikovo ravnanje je bilo za delodajalca „praktično“ nepreprečljivo. Nezgodi bi se bilo mogoče izogniti le ob stalnem nadzoru tožnikovega dela, tega pa niti od profesionalno skrbnega delodajalca ni mogoče zahtevati. Ker morata biti oba navedena pogoja (nepričakovanost in nepreprečljivost ravnanja oškodovanca) podana kumulativno, se v obravnavanem primeru prva toženka ne more v celoti razbremeniti svoje objektivne odgovornosti.
Po presoji pritožbenega sodišča znaša tožnikov delež odgovornosti 50%, upoštevaje na eni strani povečano nevarnost, ki izvira iz obratovanja stroja, in korist, ki jo z uporabo stroja dosega njen imetnik v svoji gospodarski dejavnosti, na drugi strani pa dejstvo, da se je tožnik poškodoval pri delu oziroma zaradi dela, vendar se je obenem zavestno in nerazumno izpostavil nevarnosti, čeprav je vedel ali bi vsaj moral vedeti, da se lahko hudo poškoduje.
sklep o domiku nepremičnine – razveljavitev sklepa o domiku – izvršba na solastniški delež na nepremičnini – pristop k izvršbi
V primeru, ko teče postopek izvršbe na različne solastninske deleže na isti nepremičnini, razlog, zaradi katerega je v 171. členu ZIZ predpisan pristop k že začeti izvršbi, tj. nemožnost izvršbe na isto nepremičnino po domiku nepremičnine kupcu v drugem izvršilnem postopku, ni podan. Vsak idealni delež nepremičnine je v pravnem prometu in je torej (lahko) predmet (samostojne) prodaje v izvršilnem postopku.
Pristop k že začeti izvršbi je mogoč do pravnomočnosti sklepa o domiku nepremičnine kupcu, kar pa ne pomeni, da upnik, ki k že začeti izvršbi pristopi po izdaji sklepa o domiku, že samo zaradi kasnejšega pristopa oziroma kasnejšega predloga za združitev izvršilnih postopkov lahko doseže razveljavitev sklepa o domiku (in prodaje), saj bilo to v nasprotju z načelom ekonomičnosti in hitrosti postopka.
zahtevek za izročitev nepremičnine – potek najemne pogodbe – pridržna pravica – ugovor nasprotne pravice – zapadlost terjatve – dobrovernost
Zmotni so zaključki izpodbijane sodbe glede nedobrovernosti tožene stranke. V 262. členu OZ so določene izjeme, ko upnik nima pridržne pravice, taka situacija nastopi v primeru, če dolžnik zahteva vrnitev stvari, ki proti njegovi volji ni več v njegovi posesti. Namen te določbe je, da prepreči samovoljo upnika, bistvo je torej v tem, da si stvari ni protipravno prilastil, in tak primer je v tej zadevi podan, na dan prenehanja pogodbe, v trenutku, ko na podlagi pogodbe naslova za oblast nad stvarjo tožena stranka več ni imela, je imela že zapadlo terjatev za plačilo investicij, gre za pogodbeno zavezo tožnika.
Upnik je takoj po izdaji sklepa o izvršbi, ko je opazil pomoto pri vtoževanem znesku, predlog za izvršbo v presežku umaknil. Ravnal je z vso dolžno skrbnostjo, zato mu ni mogoče očitati, da bi dolžniku stroške ugovora povzročil neutemeljeno.
ZST-1 člen 18, 34a. ZPP člen 163, 163/4, 163/6, 365, 365-3.
pritožba zoper odločitev o stroških postopka - odmera s posebnim sklepom – odmera s sodbo – taksna obveznost
Sodna taksa za pritožbo se mora odmeriti na podlagi tarifne št. 1121 ZST-1 in ne tarifne št. 3009 ZST-1, pri čemer se kot vrednost spornega predmeta upošteva zgolj znesek pravdnih stroškov, saj je bila pritožba vložena samo zoper odločbo o stranski terjatvi (šesti odstavek 18. člena ZST-1).
ZOR člen 104, 109, 376. OZ člen 86. SZ-1 člen 173. SZ člen 117, 125.
ničnost – zastaranje - odškodninski zahtevki – kondikcijski zahtevki – začetek teka zastaralnega roka – skrbnost ravnanja – poštenost ravnanja
Pravdne stranke so bile pri sklepanju pogodb neskrbne, ni pa bilo dokazano, da bi bile nepoštene. (Ne)poštenost ravnanj pogodbenih strank je pomembno dejstvo, od katerega ni odvisna le pravica pogodbene stranka do kondikcijskega zahtevka iz ničnostne pogodbe po 104. členu ZOR, marveč tudi pravica do povračila škode. Od navedenega dejstva je (lahko) odvisen tudi začetek teka zastaralnega roka pri odškodninskih terjatvah, kot ga določa 376. člen ZOR.
Ničnost, neveljavnost ali neobstoj nekega pravnega posla (tudi mandatnega, pooblastilnega razmerja) sicer je civilnopravno razmerje, o katerem se odloča v pravdnem postopku. Vendar mora tožnik za ugotovitev obstoja ali neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja izkazati pravni interes. Izdana sodba ne more biti sama sebi namen.
Sodišče je toženim strankam pravilno priznalo pravdne stroške, ustrezno povečane v skladu z 9. čl. OT, ne pa za vsakega toženca posebej, saj je skupni pooblaščenec toženih strank vsa procesna dejanja opravljal enotno in odstopanj v smeri opravljanja dejanj za posamezno stranko ni bilo.
zamudni sklep – vrnitev v prejšnje stanje – napake pri vročanju – obravnavanje vloge kot pritožbe
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče toženčevo vlogo glede na navedbe v njej šteti za pritožbo zoper zamudni sklep. Prav upoštevaje vsebino toženčevih navedb v vlogi ni mogoč dvom, da je toženec, ki ga je tedaj že zastopal odvetnik, želel z vlogo doseči prav (in zgolj) vrnitev v prejšnje stanje, ki pa jo je utemeljeval z napačnimi razlogi. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da je prvostopenjsko sodišče toženčevo vlogo pravilno obravnavalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje in ga povsem pravilno tudi zavrnilo.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – pravočasen odgovor na tožbo – vloga poslana nepristojnemu sodišču – sklepčnost tožbe – ugotovitev lastninske pravice – dobroverna lastniška posest - priposestvovanje
Ker je leta 1995 garsonjero v zapisu, ki ga je sam sestavil, izročil tožniku namesto dela kupnine in mu tedaj tudi izročil posest ter se zavezal urediti prepis lastništva, te okoliščine dokazujejo, da je bil tožnik od leta 1995 v dobroverni lastniški posesti garsonjere.
Sodišče prve stopnje, ki je izdalo sodbo na podlagi opravljene glavne obravnave, s katero je odločilo tudi o stroških postopka, ne bi smelo upoštevati dodatno priglašenih stroškov za izdelavo izvedeniškega mnenja in o teh stroških izdati dopolnilni sklep.
Ker je pripor eden izmed odvzemov prostosti pred pravnomočno sodbo, je jasno, da je pri oceni teže dejanja kot elementa za presojo sorazmernosti pripora, treba najprej izhajati iz kaznovalnega okvirja, očitanega kaznivega dejanja ter nato še iz njegovih konkretnih okoliščin, čeravno utegnejo biti te v postopku s pravnimi sredstvi drugače – za obdolženca ugodneje ocenjene.