Pri vlaganju v nepremičnino je mogoče zahtevati le razliko v večvrednosti nepremičnine (obogatitveni princip), ne pa tega, kar je prikrajšani dejansko vložil v nepremičnino (vrnitveni princip).
ZST-1 člen 18, 34a. ZPP člen 163, 163/4, 163/6, 365, 365-3.
pritožba zoper odločitev o stroških postopka - odmera s posebnim sklepom – odmera s sodbo – taksna obveznost
Sodna taksa za pritožbo se mora odmeriti na podlagi tarifne št. 1121 ZST-1 in ne tarifne št. 3009 ZST-1, pri čemer se kot vrednost spornega predmeta upošteva zgolj znesek pravdnih stroškov, saj je bila pritožba vložena samo zoper odločbo o stranski terjatvi (šesti odstavek 18. člena ZST-1).
Ena izmed predpostavk za utemeljenost sodnega depozita je obstoj upniške zamude. V obravnavani zadevi je obstoj slednje odvisen od tega, ali je upniško dolžniško razmerje nastalo. Pravilna ugotovitev je, da je nastalo na podlagi odločbe skrbnika po ZLPZ.
sklep o domiku nepremičnine – razveljavitev sklepa o domiku – izvršba na solastniški delež na nepremičnini – pristop k izvršbi
V primeru, ko teče postopek izvršbe na različne solastninske deleže na isti nepremičnini, razlog, zaradi katerega je v 171. členu ZIZ predpisan pristop k že začeti izvršbi, tj. nemožnost izvršbe na isto nepremičnino po domiku nepremičnine kupcu v drugem izvršilnem postopku, ni podan. Vsak idealni delež nepremičnine je v pravnem prometu in je torej (lahko) predmet (samostojne) prodaje v izvršilnem postopku.
Pristop k že začeti izvršbi je mogoč do pravnomočnosti sklepa o domiku nepremičnine kupcu, kar pa ne pomeni, da upnik, ki k že začeti izvršbi pristopi po izdaji sklepa o domiku, že samo zaradi kasnejšega pristopa oziroma kasnejšega predloga za združitev izvršilnih postopkov lahko doseže razveljavitev sklepa o domiku (in prodaje), saj bilo to v nasprotju z načelom ekonomičnosti in hitrosti postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059732
SPZ člen 42. OZ člen 198. ZIZ člen 192. ZPP člen 8.
pridobitev lastninske pravice - javna dražba – sklep o domiku – višina uporabnine – dokazovanje višine uporabnine z izvedencem
Tožnik je lastninsko pravico na sporni nepremičnini pridobil na originaren način, vendar ne že s sklepom o domiku, temveč s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi kupljene nepremičnine.
Ni nujno, da je za ugotavljanje višine uporabnine vedno potreben dokaz z izvedencem gradbene (ali finančne) stroke. V konkretnem primeru je tožnik kot dokaz ponudil več internetnih izpisov ponudb oddaje dvo do tro-sobnih stanovanj v L., območje M - J. Tožnik je dokaznemu bremenu glede višine uporabnine s predloženimi dokazi zadostil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0061681
OZ člen 171, 179, 186.
poseben sklep o stroških – nevzdrževanje pločnika - odškodninska odgovornost – soodgovornost oškodovanca– solidarna odgovornost povzročiteljev škode - sokrivda
Sodišče bi moralo o stroških postopka odločiti s sodbo, s katero se je postopek končal. Pogojev za izdajo posebnega sklepa po 5., 6. in 7. odst. istega člena ZPP namreč v obravnavani zadevi ni bilo.
Na odgovornost tožene stranke za nastalo škodo njena morebitna soodgovornost s kolesarjem v razmerju do tožeče stranke ne vpliva. Gre namreč za solidarno odgovornost povzročiteljev škode v smislu 186. in 395. člena OZ. Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celotno obveznost. Upnik pa lahko zahteva njeno izpolnitev od kogarkoli hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena. Porazdelitev notranjega razmerja odgovornosti pa je stvar solidarnih dolžnikov samih. Ker ta ni bila predmet te pravde, je o njej prvo sodišče napačno odločilo.
Začasni skrbnik zapuščine je lahko le oseba, ki bo skrbela za zapuščino in bo zastopala interese vseh dedinj, torej taka, ki bo nepristransko zastopala vse dedinje, ne bo povezana z nobeno od njih in bo strokovno usposobljena kvalitetno opravljati naloge skrbnika zapuščine.
začasna odredba o varstvu skupnih otrok – začasna odredba o načinu izvrševanja stikov
Začasne odredbe o varstvu in preživljanju skupnih otrok, kot tudi začasne odredbe o odvzemu ali omejitvi pravice do stikov oziroma o načinu izvrševanja stikov sodišče lahko izda le, če ugotovi, da so v konkretnem primeru podani takšni razlogi ogroženosti otroka, ki narekujejo, da je v vprašanje njegove predodelitve treba poseči z začasno odredbo že med samim postopkom.
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem pritožbe, da bo mladoletna hči pravdnih strank brez rednih stikov z očetom lahko prikrajšana v svojem duševnem razvoju, vendar pa v konkretnem primeru ne bi bilo v njeno korist, da bi se jo že v tej fazi postopka, ko dejanska podlaga tožbe še ni razčiščena, odvzelo materi in začasno zaupalo v vzgojo in varstvo očetu.
solastnina - delitev solastnine - dejanska uporaba - dogovor o uporabi - močnejši interes - nepravdni postopek
Solastninska pravica predpostavlja, da stvar ni razdeljena, zato mansarda ne more predstavljati samostojnega nosilca stvarnopravnih pravic. Stranki sta se s pogodbo dogovorili le o dejanski uporabi sporne nepremičnine, katera izmed njih ima močnejši interes nad mansardo, pa bo predmet nepravdnega postopka za razdružitev nepremičnine.
gradbena pogodba – cena na enoto – gradbeni dnevnik – gradbena knjiga – zakonske zamudne obresti – prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti – ne ultra alterum tantum
Za odločitev v tej zadevi je pomembno, da sta stranki dogovorili ceno po sistemu fiksnih cen in dejansko dobavljenih količin. Po sistemu enotne cene se plačajo samo dejansko izvedena dela.
Gradbeni dnevnik in knjiga obračunskih izmer služita lažjemu dokazovanju, katera dela so bila dejansko izvedena. Dokazno breme je na gradbeniku. Nevodenje gradbenega dnevnika in knjige obračunskih izmer naročniku, to je toženi stranki, ne sme iti v škodo. To pa še ne pomeni, da naročnik ni dolžan plačati dejansko izvršenih del. Dolžan jih je plačati, če je dokazano, da so bila ta dela izvršena.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje sodišča - protipravno ravnanje sodnika - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Presoja vzročne zveze. Tožnik ni dokazal, da je F. nepremičnino prodala tretji osebi le zato, ker je razpolagala s pravnomočno delno sodbo, s katero je bilo tožniku naloženo, da ji mora izročiti nepremičnino oziroma, da tega ne bi storila, če bi ob prvem sojenju prišlo do drugačne odločitve.
Pri presoji protipravnosti sodnikovega ravnanja je treba izhajati iz same narave njegovega dela. Zato tega pojma ni mogoče enačiti z vsemi razlogi, zaradi katerih bi bila sodna odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. O sodnikovem protipravnem ravnanju govorimo le, če sodnik ni uporabil povsem jasne določbe zakona ali če je predpis namerno razlagal v nasprotju z ustaljeno sodno prakso.
Fizična delitev nepremičnine je v konkretnem primeru možna. Odločitev, da se zato parcela deli v naravi med oba solastnika v sorazmerju z njunima (enakima) deležema, zato ne more biti sporna.
sklep o poplačilu – vrstni red poplačila upnikov – pridobitev zastavne pravice na nepremičnini – zaznamba izvršbe – izvršba na nevknjiženi nepremičnini – rubež nepremičnine – zapisnik o rubežu – vpis nepremičnine v zemljiško knjigo med izvršilnim postopkom – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – enako obravnavanje upnikov – prednostna pravica do poplačila – prisilna hipoteka
Za določitev vrstnega reda poplačila upnikov po prodaji nepremičnine v izvršilnem postopku je ključnega pomena ugotovitev, kdaj so posamezni upniki pridobili zastavne pravice na nepremičnini, ne pa, kdaj je bil v posamezni izvršilni zadevi vložen predlog za izvršbo ali kdaj je bil izdan sklep o izvršbi.
ZIZ v 196. členu določa le, kateri upniki se poplačajo iz kupnine od prodane nepremičnine, ne pa tudi, kakšen je vrstni red poplačila teh upnikov.
ZOR člen 104, 109, 376. OZ člen 86. SZ-1 člen 173. SZ člen 117, 125.
ničnost – zastaranje - odškodninski zahtevki – kondikcijski zahtevki – začetek teka zastaralnega roka – skrbnost ravnanja – poštenost ravnanja
Pravdne stranke so bile pri sklepanju pogodb neskrbne, ni pa bilo dokazano, da bi bile nepoštene. (Ne)poštenost ravnanj pogodbenih strank je pomembno dejstvo, od katerega ni odvisna le pravica pogodbene stranka do kondikcijskega zahtevka iz ničnostne pogodbe po 104. členu ZOR, marveč tudi pravica do povračila škode. Od navedenega dejstva je (lahko) odvisen tudi začetek teka zastaralnega roka pri odškodninskih terjatvah, kot ga določa 376. člen ZOR.
napotitveni sklep – napotitev več dedičev - pravni interes za vložitev tožbe – vračunanje daril v dedni delež
V primeru, da zapuščinsko sodišče na pravdo napoti več dedičev, po kateri od njih s tožbo uveljavlja tudi tisto, na kar je bil napoten drugi dedič, to ni razlog za zavrženje tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa. Je pa mogoče v tem primeru tožbo ali njen del zavreči, če sodišče ugotovi, da hkrati tečeta dve oziroma več pravd o isti stvari.
V pravdi se ugotavlja ali oziroma koliko je zapustnik v korist zakonitega dediča še pred smrtjo neodplačno razpolagal, poračunavanje vrednosti daril, ki jih je zapustnik naklonil dedičem, pa se opravi v zapuščinskem postopku
izvedenstvo – strokovna institucija – višina nagrade
Za presojo o utemeljenosti zahteve za povrnitev stroškov in plačilo nagrade je v primeru, ko je izvedensko delo zaupano strokovni instituciji, ta pa za izvedbo dela zadolži več oseb, odločilno, ali bi sodišče lahko konkretno izvedensko delo zaupalo enemu izvedencu ali pa bi bilo zaradi zapletenosti oziroma kompleksnosti zadeve potrebno sodelovanje več izvedencev.
Ker je pripor eden izmed odvzemov prostosti pred pravnomočno sodbo, je jasno, da je pri oceni teže dejanja kot elementa za presojo sorazmernosti pripora, treba najprej izhajati iz kaznovalnega okvirja, očitanega kaznivega dejanja ter nato še iz njegovih konkretnih okoliščin, čeravno utegnejo biti te v postopku s pravnimi sredstvi drugače – za obdolženca ugodneje ocenjene.