• Najdi
  • 1
  • od 24
  • >
  • >>
  • 1.
    VSK sklep Cp 70/2012
    29.2.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK0005228
    ZPP člen 116, 318.
    zamudni sklep – vrnitev v prejšnje stanje – napake pri vročanju – obravnavanje vloge kot pritožbe
    Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče toženčevo vlogo glede na navedbe v njej šteti za pritožbo zoper zamudni sklep. Prav upoštevaje vsebino toženčevih navedb v vlogi ni mogoč dvom, da je toženec, ki ga je tedaj že zastopal odvetnik, želel z vlogo doseči prav (in zgolj) vrnitev v prejšnje stanje, ki pa jo je utemeljeval z napačnimi razlogi. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da je prvostopenjsko sodišče toženčevo vlogo pravilno obravnavalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje in ga povsem pravilno tudi zavrnilo.
  • 2.
    VSK sodba Cp 921/2011
    29.2.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
    VSK0005123
    ZPP člen 112, 112/2, 318. SPZ člen 27, 28, 43.
    zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – pravočasen odgovor na tožbo – vloga poslana nepristojnemu sodišču – sklepčnost tožbe – ugotovitev lastninske pravice – dobroverna lastniška posest - priposestvovanje
    Ker je leta 1995 garsonjero v zapisu, ki ga je sam sestavil, izročil tožniku namesto dela kupnine in mu tedaj tudi izročil posest ter se zavezal urediti prepis lastništva, te okoliščine dokazujejo, da je bil tožnik od leta 1995 v dobroverni lastniški posesti garsonjere.
  • 3.
    VSL sodba II Cp 3072/2011
    29.2.2012
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0068415
    URS 26. OZ 148.
    odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje sodišča - protipravno ravnanje sodnika - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
    Presoja vzročne zveze. Tožnik ni dokazal, da je F. nepremičnino prodala tretji osebi le zato, ker je razpolagala s pravnomočno delno sodbo, s katero je bilo tožniku naloženo, da ji mora izročiti nepremičnino oziroma, da tega ne bi storila, če bi ob prvem sojenju prišlo do drugačne odločitve.

    Pri presoji protipravnosti sodnikovega ravnanja je treba izhajati iz same narave njegovega dela. Zato tega pojma ni mogoče enačiti z vsemi razlogi, zaradi katerih bi bila sodna odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. O sodnikovem protipravnem ravnanju govorimo le, če sodnik ni uporabil povsem jasne določbe zakona ali če je predpis namerno razlagal v nasprotju z ustaljeno sodno prakso.
  • 4.
    VSK sklep Cp 1110/2011
    29.2.2012
    STVARNO PRAVO
    VSK0005110
    SZP člen 70, 70/2, 70/3. ZNP člen 118.
    delitev solastnine – upravičen interes – fizična delitev nepremičnine
    Fizična delitev nepremičnine je v konkretnem primeru možna. Odločitev, da se zato parcela deli v naravi med oba solastnika v sorazmerju z njunima (enakima) deležema, zato ne more biti sporna.
  • 5.
    VSL sklep II Ip 827/2012
    29.2.2012
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0061133
    ZIZ člen 171, 171/1, 171/2, 171/3, 187, 187/1.
    sklep o domiku nepremičnine – razveljavitev sklepa o domiku – izvršba na solastniški delež na nepremičnini – pristop k izvršbi
    V primeru, ko teče postopek izvršbe na različne solastninske deleže na isti nepremičnini, razlog, zaradi katerega je v 171. členu ZIZ predpisan pristop k že začeti izvršbi, tj. nemožnost izvršbe na isto nepremičnino po domiku nepremičnine kupcu v drugem izvršilnem postopku, ni podan. Vsak idealni delež nepremičnine je v pravnem prometu in je torej (lahko) predmet (samostojne) prodaje v izvršilnem postopku.

    Pristop k že začeti izvršbi je mogoč do pravnomočnosti sklepa o domiku nepremičnine kupcu, kar pa ne pomeni, da upnik, ki k že začeti izvršbi pristopi po izdaji sklepa o domiku, že samo zaradi kasnejšega pristopa oziroma kasnejšega predloga za združitev izvršilnih postopkov lahko doseže razveljavitev sklepa o domiku (in prodaje), saj bilo to v nasprotju z načelom ekonomičnosti in hitrosti postopka.
  • 6.
    VSL sodba I Cp 2449/2011
    29.2.2012
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0061666
    OZ člen 198. ZASP člen 4, 81, 146, 147.
    kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari – dolžnost uporabnikov do obveščanja
    V obdobju, ko toženec dejavnosti ni več opravljal, glasbenih avtorskih pravic ni kršil, zato tožeča stranka v tem obdobju ni bila prikrajšana s strani toženca, ta pa ni bil obogaten. Ker tožena stranka v tem obdobju tuje stvari ni uporabljala, zahtevek tožnika iz naslova neupravičene obogatitve ni utemeljen. Ne zadošča namreč, da tožnik ni vedel, da toženec avtorske glasbene pravice ne uporablja več, ampak mora nastati prikrajšanje tožnika oz. obogatitev toženca, ki pa je v primeru opustitve uporabe tuje stvari ni podana.
  • 7.
    VSL sklep II Cp 2840/2011
    29.2.2012
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL0068440
    ZNP člen 168. OZ člen 300, 302. ZLPZ člen 29.
    sodni depozit - upniška zamuda - obstoj pravnega razmerja - lastninsko preoblikovanje zavarovalnic
    Ena izmed predpostavk za utemeljenost sodnega depozita je obstoj upniške zamude. V obravnavani zadevi je obstoj slednje odvisen od tega, ali je upniško dolžniško razmerje nastalo. Pravilna ugotovitev je, da je nastalo na podlagi odločbe skrbnika po ZLPZ.
  • 8.
    VSK sklep Cp 122/2012
    29.2.2012
    DEDNO PRAVO
    VSK0005111
    ZD člen 72, 196, 210, 210/2-1, 212, 212-1.
    (ne) veljavnost oporoke – napotitev na pravdo – ustna oporoka – izredne razmere – manj verjetna pravica – spor ali premoženje spada v zapuščino
    Pojem izrednih razmer je pravni standard, zato mora sodišče v vsakem konkretnem primeru glede na zatrjevana dejstva napraviti materialnopravni zaključek glede tega, ali so bile izredne razmere podane. Kadar pa so dejstva, na podlagi katerih bi moralo tak sklep napraviti, sporna, je potrebno zapuščinski postopek prekiniti in dediče napotiti na pravdo.
  • 9.
    VSL sodba II Cp 3117/2011
    29.2.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0061681
    OZ člen 171, 179, 186.
    poseben sklep o stroških – nevzdrževanje pločnika - odškodninska odgovornost – soodgovornost oškodovanca– solidarna odgovornost povzročiteljev škode - sokrivda
    Sodišče bi moralo o stroških postopka odločiti s sodbo, s katero se je postopek končal. Pogojev za izdajo posebnega sklepa po 5., 6. in 7. odst. istega člena ZPP namreč v obravnavani zadevi ni bilo.

    Na odgovornost tožene stranke za nastalo škodo njena morebitna soodgovornost s kolesarjem v razmerju do tožeče stranke ne vpliva. Gre namreč za solidarno odgovornost povzročiteljev škode v smislu 186. in 395. člena OZ. Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celotno obveznost. Upnik pa lahko zahteva njeno izpolnitev od kogarkoli hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena. Porazdelitev notranjega razmerja odgovornosti pa je stvar solidarnih dolžnikov samih. Ker ta ni bila predmet te pravde, je o njej prvo sodišče napačno odločilo.
  • 10.
    VSL sklep II Ip 6222/2011
    29.2.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0069017
    ZPP člen 158. ZIZ člen 38, 38/6.
    stroški ugovora – neutemeljeno povzročeni stroški – umik predloga za izvršbo
    Upnik je takoj po izdaji sklepa o izvršbi, ko je opazil pomoto pri vtoževanem znesku, predlog za izvršbo v presežku umaknil. Ravnal je z vso dolžno skrbnostjo, zato mu ni mogoče očitati, da bi dolžniku stroške ugovora povzročil neutemeljeno.
  • 11.
    VSL sodba II Cp 3000/2011
    29.2.2012
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL0061679
    OZ člen 112.
    spremenjene okoliščine – določba dispozitivne narave – institut spremenjenih okoliščin – nekonkretizirane trditve
    Ker pravdni stranki nista dosegli soglasja in pogodbe nista sporazumno spremenili, je lahko tožena stranka zatrjevan obstoj spremenjenih okoliščin uveljavljala z nasprotnim tožbenim zahtevkom. V kolikor bi z njim uspela, bi sodbeni izrek opredelil prenovitev osnovne pogodbe. Sodišče bi na ta način ustvarilo novo (prenovljeno) pogodbo, pri čemer pa bi moralo z ozirom na konkretno opredeljene in izkazane spremenjene okoliščine (pred tem) upoštevati predpostavljeni volji obeh pogodbenih strank oziroma se vprašati, ali bi pogodbeni stranki v času sklepanja pogodbenega razmerja privolili v sklenitev pogodbe s tako spremenjeno vsebino njunih obveznosti. Upoštevaje navedeno bi morala tožena stranka v predmetni zadevi ustrezno zatrjevati in izkazati nastop točno določenih (konkretnih) in hkrati pravno-relevantnih spremenjenih okoliščin, hkrati pa tudi, da bi nasprotna pogodbena stranka (konkretno tožnica) v času sklepanja osnovne pogodbe prav zaradi njih pristala na sklenitev pogodbe, v skladu s katero ji ne bi šel četrti obrok kupnine (318.401,00 EUR) oziroma znesek, ki ga v tej pravdi vtožuje.
  • 12.
    VDSS sodba Pdp 1056/2011
    29.2.2012
    DELOVNO PRAVO
    VDS0008632
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta
    Ker je potreba po delu tožnice prenehala zaradi ukinitve njenega delovnega mesta, ji je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
  • 13.
    VSM sklep R 26/2012
    29.2.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
    VSM0021310
    ZIZ člen 15, 100, 100/1, 128, 128/1. ZPP člen 17, 17/2, 24, 24/1, 25, 25/1.
    spor o pristojnosti – predlog za izvršbo – dolžnikov naslov – znana dejstva
    V predhodnem preizkusu tožbe (oziroma predloga za izvršbo) sodišče ne izvaja dokazov za ugotavljanje stalnega prebivališča tožene stranke (oziroma dolžnika). Registrirano stalno prebivališče stranke se ne more šteti za sodišču znano dejstvo, saj ga je mogoče ugotoviti šele z vpogledom v CRP.
  • 14.
    VSL sklep II Cp 3010/2011
    29.2.2012
    OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO
    VSL0068670
    OZ člen 256, 256/3.
    izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – pogoji za izpodbijanje – neodplačno razpolaganje – odpoved dediščini
    Pri neodplačnih razpolaganjih in z njimi izenačenih pravnih dejanjih se šteje, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom, in se za njihovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo to tretjemu znano ali da bi mu moralo biti znano. Izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj se pa lahko nasprotuje s sicer težavnim dokazom, da dolžnik ni vedel oziroma mu ni bilo treba vedeti za možnost oškodovanja.
  • 15.
    VSL sklep II Cp 2395/2011
    29.2.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0064183
    ZPP člen 22. ZZ člen 6, 31. ZDR člen 182. ZGD-1 člen 263. ZDSS člen 5, 5/1.
    povrnitev škode – ugovor krajevne nepristojnosti – pravočasnost ugovora – stvarna pristojnost
    Za razsojo v odškodninskem sporu med zavodom in direktorjem zavoda je stvarno pristojno redno sodišče.
  • 16.
    VSM sklep I Kp 47299/2011
    29.2.2012
    ČLOVEKOVE PRAVICE - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM0021322
    URS člen 20. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201/1-2, 201/1-3, 361, 361/5, 402, 402/3.
    pripor – podaljšanje pripora – priporni razlogi – begosumnost – ponovitvena nevarnost - sorazmernost
    Ker je pripor eden izmed odvzemov prostosti pred pravnomočno sodbo, je jasno, da je pri oceni teže dejanja kot elementa za presojo sorazmernosti pripora, treba najprej izhajati iz kaznovalnega okvirja, očitanega kaznivega dejanja ter nato še iz njegovih konkretnih okoliščin, čeravno utegnejo biti te v postopku s pravnimi sredstvi drugače – za obdolženca ugodneje ocenjene.
  • 17.
    VSL sklep II Ip 6245/2011
    29.2.2012
    IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0069023
    ZIZ člen 9, 9/3, 36. ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 116, 120, 133.
    vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog za zamudo – notranja organizacija dela pri pravni osebi – prepozen ugovor
    Pravna oseba kot stranka v postopku se ne more uspešno sklicevati na ravnanje svojih zaposlenih, še posebno ne pri ravnanju s poštnimi pošiljkami. Stranka mora delo organizirati tako, da poteka normalno in nemoteno. Odsotnost, prezaposlenost, opustitev pravočasnega pretoka informacij med zaposlenimi zamude ne opravičujejo.
  • 18.
    VSL sklep I Cp 2496/2011
    29.2.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
    VSL0064180
    ZD člen 163, 174, 174/2. ZPP člen 163, 163/3.
    cenitve zapuščine – stroški cenitve - skupni stroški - zahteva za povrnitev skupnih stroškov
    Tudi v zapuščinskem postopku je potrebno povrnitev skupnih stroškov pravočasno zahtevati.
  • 19.
    VSL sodba IV Cp 339/2012
    29.2.2012
    OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL0061682
    ZZZDR člen 129.
    določitev preživnine – visok življenjski standard - premožnejši starši – koristi otrok – odločanje otrok o stikih
    S preživnino se mora na vsak način zadovoljiti temeljne otrokove potrebe tako, da sta otrokov telesni in duševni razvoj zagotovljena. Premožnejši starši morajo računati s tem, da bo preživnina za otroka višja ali celo bistveno višja od za golo preživetje otroka določenega minimuma. Vendar pa ima tudi nadpovprečna preživnina meje, preko katerih se ne more povečevati. Kar to mejo presega, mora biti prepuščeno prosti odločitvi staršev. Lahko gre za darilo, h kateremu pa starši ne morejo biti zavezani z odločbo o preživnini.

    Otrok se mora v obdobju, v katerem se še razvija naučiti tudi samostojnega življenja. V tem okviru se mora tudi naučiti, kako razumno gospodariti z denarjem. Previsoka preživnina lahko to celo prepreči, kar pa ne bi bilo v otrokovo korist.

    Stike lahko roditelj zahteva le do otrokove polnoletnosti. Potem o njih odloča otrok sam. Prav je torej, da se z naraščajočo starostjo tudi v naraščajoči meri upoštevajo otrokove želje. V starosti 17 let, torej tik pred polnoletnostjo, lahko tudi že otrok presodi, ali si stikov z očetom (toženo stranko) še želi in koliko naj jih bo. To je tudi hkrati v korist otroka.
  • 20.
    VDSS sodba in sklep Pdp 1058/2011
    29.2.2012
    DELOVNO PRAVO
    VDS0008566
    ZJU člen 24, 152.b.
    javni uslužbenec - mirovanje pravic in obveznosti - vrnitev na delo
    Čeprav se stranki nista posebej dogovorili za mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, je v tožnikovem primeru takšno mirovanje nastopilo s tem, ko je predstojnica tožene stranke izdala sklep, v katerem je odločila, da tožniku mirujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja do prenehanja delovnega razmerja pri drugem delodajalcu. Z navedenim sklepom tožene stranke se je tožnik očitno strinjal in ga ni izpodbijal, zato je postal dokončen in pravnomočen. Na podlagi pravnomočnega sklepa so tožniku pravice in obveznosti iz delovnega razmerja mirovale do prenehanja delovnega razmerja pri drugem delodajalcu, po tem pa ima pravico do vrnitve nazaj na delo k toženi stranki.
  • 1
  • od 24
  • >
  • >>