CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VS00059501
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - relativna javna oseba - svoboda znanosti in umetnosti (svoboda umetniškega ustvarjanja) - zavrnitev predloga
predlog za dopustitev revizije - razmerja med solastniki - vzdrževanje stavbe - uporaba solastninskega deleža - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LETALSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00059489
ZNP-1 člen 11, 11/6. ZPP člen 58, 58/1. ZLet člen 22, 22/1, 25, 25/6.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - spor o stvarnih pravicah na letalu - register zrakoplovov - Javna agencija za civilno letalstvo Republike Slovenije - sedež - nepravdni postopek - smiselna uporaba določb ZPP
Na podlagi smiselne uporabe prvega odstavka 58. člena ZPP se v zadevah, ki se nanašajo na spremembo lastništva letal, pristojnost ravna po sedežu Agencije, ki vodi register zrakoplovov. Ker ima Agencija sedež v Ljubljani, je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 10. člena ZNP-1 v povezavi s šestim odstavkom 25. člena ZLet za odločanje v zadevi določilo Okrajno sodišče v Ljubljani.
predlog za dopustitev revizije - zastavna pravica - ustanovitev zastavne pravice - obličnost - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Aplikacija abstraktnih vprašanj na konkreten primer je pokazala, da zastavljena vprašanja tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije tako niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
predlog za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost delodajalca - poškodba pri delu - varstvo delavca - zaščitna oprema - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialno pravno pravilna odločitev sodišča II. stopnje, da v danem primeru ni obstajala dolžnost tožnikovega delodajalca, da tožniku priskrbi osebno varovalno opremo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00059422
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 131, 131/1, 179. URS člen 26, 35, 36. ZKP člen 214, 215, 215/1, 218. ZNPPol člen 53, 56.
predlog za dopustitev revizije - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodninska odgovornost države za delo policije - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - protipravnost - predkazenski postopek - hišna preiskava - odredba o hišni preiskavi - obrazloženost odločbe - vstop v stanovanje - pravica do nedotakljivosti stanovanja - pravica do zasebnosti - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilno stališče sodišč prve in druge stopnje, da v okoliščinah konkretnega primera vstop policije v stanovanjsko hišo tožnika in ob tem izvedeni ukrepi ne predstavljajo protipravnega ravnanja v smislu 26. člena Ustave RS.
predlog za dopustitev revizije - štipendiranje - mladi raziskovalec - pogodba o sofinanciranju mladega raziskovalca - obveznost rezultata - odgovornost za tretje - vračilo prejetih javnih sredstev - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje v okoliščinah konkretnega primera napačno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da je tožena stranka prevzela jamčevalno obveznost, da bo mladi raziskovalec doktoriral.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Drug tehten razlog iz 67. člena ZPP je sicer lahko tudi okoliščina oz. so lahko tudi okoliščine, ki zunanjemu opazovalcu lahko vzbudijo dvom glede nepristranskosti sodišča. Vendar morajo imeti te okoliščine nek stvarno utemeljen razlog, podlago (npr. personalno povezanost vseh sodnikov sodišča z eno izmed strank ali kaj podobnega). Golo nezadovoljstvo stranke z odločitvami, načinom odločanja in časom (hitrostjo) odločanja ni tak razlog. Zato je Vrhovno sodišče predlog za prenos pristojnosti zavrnilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS00060208
URS člen 35, 39, 39/1. OZ člen 134. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 10/2.
osebnostne pravice - poseg v osebnostne pravice posameznika - prepoved posega - prepovedni zahtevek - določenost tožbenega zahtevka - javna objava podatkov - družinsko življenje - pravica do zasebnosti - pravica do svobode izražanja medijev - svoboda tiska - tehtanje ustavnih pravic v koliziji - dopuščena revizija - zavrnitev revizije - odklonilno ločeno mnenje
Tožnika sta se kot najbogatejša Slovenca do te mere izpostavila javnosti, da ne moreta več zahtevati priznanja statusa zasebnika, ki bi bil upravičen do anonimnosti. Javnost ima tako upravičen interes vedeti, kakšna je bila njuna izobraževalna in poklicna pot, ali sta imela v družini koga, ki ju je posebej usmerjal, ali jima je bil za zgled, ali sta morda podjetnost in inovativnost podedovala. Vendar je pri tem pomembno stališče ESČP v zadevah Von Hannover proti Nemčiji in Axel Springer AG proti Nemčiji, da je pri presoji, ali je s prepovedjo objave prekomerno poseženo v svobodo izražanja, treba upoštevati, kakšna je informativna vrednost sporne objave za javnost: torej ali sporni članek in fotografije s svojo vsebino prispevajo k javni razpravi.
Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da sporna načrtovana objava vsebuje nepovezano navajanje podatkov o sorodnikih tožnikov, njihovih znancev, njihovih fotografij, fotografij njihovih hiš in pokopališč, kjer se nahajajo njihovi družinski grobovi. Tak način nizanja vsebinsko nepovezanih podatkov je značilen za družabne kronike, katerih edini namen je zabava in tešitev radovednosti. Ob ugotovitvi, da tožnika sama s predhodnim ravnanjem nista nikoli vzpodbujala takšnega načina posredovanja podatkov in fotografij iz zasebnega življenja javnosti, se Vrhovno sodišče strinja s presojo sodišča druge stopnje, da z izrečeno prepovedjo, ki je omejena ne le na naštete vrste podatkov in fotografij, ampak tudi le na objave zabavljaške narave, ni prišlo do onemogočanja tehtne javne razprave v splošnem interesu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - načelo ekonomičnosti postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zaslišanje osebe, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - ugoditev predlogu
Po navedbah predlagajočega sodišča se nasprotna udeleženka nahaja na varovanem oddelku Doma starejših občanov v Horjulu in zato zaslišanje na sodišču v Postojni ni možno, temveč ga bo treba opraviti v omenjeni ustanovi. Ker je razdalja na relaciji Postojna - Horjul v primerjavi z relacijo Ljubljana - Horjul skoraj enkrat večja, prav tako pa je potrebnega skoraj enkrat več časa za vožnjo z avtomobilom do Doma starejših občanov v Horjulu, Vrhovno sodišče ocenjuje, da se bo postopek, ki ga bo opravilo drugo stvarno pristojno sodišče - Okrajno sodišče v Ljubljani lažje in ceneje opravil. Razen tega je v skladu z določbo petega odstavka 11. člena ZNP-1 izkazana tudi pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani.
ZPP člen 17, 17/3, 19, 19/2, 25, 25/2. ZDSS-1 člen 5.
spor o pristojnosti - spor o pristojnosti med rednim in delovnim sodiščem - delovna nezgoda - odškodninski spor - pristojnost delovnega sodišča - spremenjene okoliščine - ustalitev pristojnosti
Ali bi bilo zakonsko besedilo drugega odstavka 19. člena ZPP mogoče razlagati tako, da ta zamejitev ne velja, če gre za kasneje spremenjene okoliščine, ki bi utemeljevale sklep o prekriti pravni praznini ter potrebi uporabe argumenta teleološke redukcije?
Odgovor na to vprašanje je negativen.
Okrajno sodišče v Ljubljani utemeljeno trdi, da se je pristojnost ustalila. Tako je zaradi pravila iz tretjega odstavka 17. člena ZPP, ki določa, da ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, pristojno še naprej, če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - postopek za odvzem poslovne sposobnosti - poseg v čast in dobro ime - zavrnitev predloga
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - protipravno ravnanje nepristojnega sodišča - večje sodišče - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča v drugih postopkih - zavrnitev predloga
Po ustaljeni sodni praksi je videz nepristranskosti sojenja lahko okrnjen, če je stranka, sodnik ali bližnji svojec sodnika, ki sodniško službo opravlja na stvarno in krajevno pristojnem sodišču, če je to manjše sodišče, na katerem se vsi sodniki poznajo med seboj in videza nepristranskosti ne bi bilo mogoče zagotoviti niti z izločitvijo posameznih sodnikov (70. in 75. člen ZPP).
V obravnavanem primeru ne velja nič od navedenega: pristojno sodišče je največje okrožno sodišče v državi, druga toženka pa je sodnica največjega okrajnega sodišča v državi, pri čemer obe sodišči ne poslujeta v isti stavbi; da bi bile okoliščine, ki jih kot razloge za dvom v nepristranskost sojenja zatrjuje tožnik (kolegialni respekt, nenaklonjenost sojenja sodniškim kolegom in podobno) na pristojnem sodišču intenzivnejše kot na katerem drugem stvarno pristojnem sodišču, pa se ne trdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00059498
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZGD-1 člen 8.
predlog za dopustitev revizije - spregled pravne osebnosti - odgovornost družbenika družbe z omejeno odgovornostjo za obveznosti družbe - začetek teka zastaralnega roka - zavrnitev predloga