DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS18308
ZUP člen 260, 260/9. ZUS člen 20, 20/1.ZUS-1 člen 22, 22/1, 75, 75/2, 75/3, 78, 85, 85/2, 86, 92, 107, 107/1, 107/2.ZPP člen 165, 165/1, 339, 339/2.ZDen člen 71.
obnova denacionalizacijskega postopka - pravni interes - vzpostavitev prejšnjega lastninskega stanja na nepremičnini - revizija
Tudi če so izpolnjeni drugi formalni pogoji za uvedbo obnove denacionalizacijskega postopka, se ta ne dovoli, če predlagatelj nima pravnega interesa za obnovo, to pa je tudi tedaj, ko si z odločanjem v obnovljenem postopku ne more izboljšati položaja, ker so vrnjene nepremičnine že prešle v last tretjih oseb.
ZUP 1986 člen 9.ZUS-1 člen 73, 73/1, 75, 75/2, 75/3, 85, 85/1-1, 85/2, 86, 92, 107, 107/2.ZDen člen 66, 66/3.
izločitev uradne osebe - pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev - procesna odločitev - revizija - zmotna uporaba materialnega prava - pristojnost predstojnika izpostave upravne enote
Ker ZUP (1986) ni predvideval posebne pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev uradne osebe, je odločitev tožene stranke, ki je posebno pritožbo zavrgla kot nedovoljeno, pravilna in zakonita. Ker je odločitev tožene stranke procesne narave, do uporabe materialnega prava pri njenem odločanju ni prišlo. Materialno pravo tudi ni bilo uporabljeno v izpodbijani sodbi, ki je zgolj presojala zakonitost in pravilnost odločbe tožene stranke, zato revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. V reviziji pa revident ne more uveljavljati razloga zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Predlog za obnovo postopka ugotavljanja državljanstva za osebo, ki ji je bilo premoženje podržavljeno, kot predhodnega vprašanja v postopku denacionalizacije, ne zadrži odločanja o denacionalizaciji.
ZUP (1986) člen 267, 267/1-1, 267/1-3. ZKIZ člen 30. Odloka AVNOJ-a o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile člen 1, 1/1-1, 1/1-2.
zahteva za varstvo zakonitosti - ničnost upravne odločbe - neizvršljivost - izvršena odločba - premoženje osebe nemške narodnosti - pristojnost upravnega organa
Če je upravna odločba že izvršena, ničnostnega razloga nezmožnosti izvršitve ni mogoče uveljavljati.
Pristojni organ mora preizkusiti, ali je predlog za obnovo postopka dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana.
ZUS člen 73. ZUN člen 29, 29/4, 55, 55/2, 56. ZUP (1986) člen 249, 249-9.
lokacijsko dovoljenje - soglasja pristojnih organov - vsebinska presoja soglasja - obnova postopka - položaj stranke
Za presojo pogoja, da je predlog za obnovo postopka podala upravičena oseba, je v primeru obnovitvenega razloga iz 9. točke 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP 1986) pomembno, ali materialni predpisi, ki urejajo posamezno pravno področje, dajejo predlagatelju obnove pravice oziroma upravičenja, ki bi bila lahko z izdajo upravne odločbe kršena.
V postopku prisilne izterjave sodnih taks zavezanec ne more uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na samo upravno zadevo, ki je bila presojana v upravnem sporu, iz katerega obveznost plačila sodnih taks izhaja, in tudi ne same odmere sodnih taks.
ZUP (1986) člen 49, 249, 256.SZ-1 člen 22. ZUS člen 84, 84/1.
obnova postopka - stranka v postopku - upravičen predlagatelj - skupnost stanovalcev - zahteva za varstvo zakonitosti
Ker je pravni prednik predlagateljic obnove postopka pridobil lastninsko pravico na stavbi, na katero se nanaša gradbeno dovoljenje, po izdaji gradbenega dovoljenja, pravni naslednici v postopku izdaje gradbenega dovoljenja nista varovali niti lastninske pravice, niti svojih upravičenj po ZIKS. Zato nista upravičeni predlagateljici obnove postopka.
ZDen člen 60.ZUP člen 260, 260/1-1, 260/1-9. ZUS člen 73.
denacionalizacija - obnova postopka - stranka v postopku - zakupnik zemljišča
Tožniku pravnega položaja stranke v denacionalizacijskem postopku ne daje položaj nekdanjega zakupnika tega zemljišča, pa tudi ne okoliščina, da je želel navedeno zemljišče odkupiti od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
gostinstvo - obratovalni čas - soglasje organa - zbirna odločba
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da bi moral tožnik predhodno dobiti soglasje istega organa, ki odloča o dovolitvi obratovanja v podaljšanem obratovalnem času. Soglasje je akt, ki se izda na podlagi udeležbe drugega organa v postopku. V obravnavanem primeru ne gre za tako imenovano zbirno odločbo v smislu 209. člena ZUP, saj noben predpis ne določa, da mora pri odločanju o obratovalnem času sodelovati kakšen drug organ in da je odločitev vezana na njegovo soglasje. Če pa o zadevi odloča isti organ (ne glede na posebno rubriko v prijavitvenem obrazcu), ugoditveni del odločbe implicira soglasje, zavrnitveni del pa implicira odklonitev soglasja. Zato ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je bila tožnikova vloga nepopolna in da bi ga moral prvostopni organ pozvati, naj predloži vlogi še ustrezno soglasje. Po presoji pritožbenega sodišča pravila upravnega postopka niso bila kršena in bi moralo zato sodišče prve stopnje o zadevi odločiti po vsebini. Zato ni bilo podlage za ugoditev tožbi iz procesnih razlogov, kot je to storilo sodišče, saj je s tem napačno uporabilo določbo 3. točke prvega odstavka 60. člena ZUS.
ZPT člen 34, 34/2.ZUP člen 67, 138, 237. ZUS člen 60, 60/1-2, 77, 77/2-2.
turizem - organizacija, posredovanje in prodaja turističnih potovanj - licenca za opravljanje dejavnosti - delovne izkušnje
Dejstvo, da določena oseba po pogodbi o razporeditvi na delovno mesto direktorice dejansko ni pridobila po tej pogodbi nobenih delovnih izkušenj s področja organiziranja in prodaje turističnih potovanj, sploh ni bilo ugotovljeno. Ker gre za vprašanje, ki je odločilnega pomena za pravilno in zakonito odločitev, glede tega pa izpodbijana odločba tožene stranke nima razlogov, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti.
Tožnica je okoliščino, na katero je oprla predlog za obnovo postopka, že uveljavljala kot pritožbeni razlog v postopku, katerega obnovo predlaga. To pa pomeni, da obstajajo okoliščine, zaradi katerih obnove ni dovoljeno predlagati (2. odstavek 261. člena ZUP).
gradbeno dovoljenje - ničnost lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja - pogoji ničnosti - že izvršena odločba
V 279. členu ZUP so natančno določene nepravilnosti, zaradi katerih se izreče upravna odločba za nično tako, da teh pogojev ni možno razširjeno uporabljati oziroma zaradi zatrjevanega nepopolno in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja izreči upravno odločbo za nično.
gradbeništvo - obnova postopka - objektivni rok - obnovitveni razlog - geotehnično mnenje - novo dejstvo - procesni sklep - ničnost
Ker je bilo z odločbo z dne 4.5.1994 odločeno le o spremembi investitorjev, ne pa tudi o pogojih gradnje, določenih z gradbenim dovoljenjem z dne 22.1.1990, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je treba objektivni rok petih let šteti od vročitve odločbe o gradbenem dovoljenju z dne 22.1.1990, ne pa od vročitve odločbe z dne 4.5.1994, s katero je bilo spremenjeno samo ime investitorjev. Pridobitev geotehničnega mnenja v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ne predstavlja predhodnega vprašanja, ampak je tako mnenje sestavni del lokacijske dokumentacije.
Če je predlog za obnovo postopka vložila oseba, ki dejansko v postopku ni sodelovala oziroma, ki pravice udeležbe v postopku ni imela, to hkrati pomeni, da je predlog vložila neupravičena oseba. Tak predlog pa se ne more obravnavati in ga je tožena stranka morala že iz tega razloga zavreči.
denacionalizacija - obnovitveni razlog - nova dejstva ali novi dokazi - nova cenitev premoženja
Nova cenitev podržavljenega premoženja po stanju ob vračanju, izdelana po pravnomočno končanem denacionalizacijskem postopku, ni novo dejstvo oziroma nov dokaz, saj ni obstojala v času denacionalizacijskega postopka.
izvršba po drugi osebi - oprava dejanj na dolžnikove stroške - plačilo stroškov - ugovori v izvršilnem postopku
V izvršilnem postopku se ne presoja pravilnosti in zakonitosti odločbe, s katero je dolžniku naložena izpolnitev določenih obveznosti. Zato pritožbene navedbe, ki se nanašajo na pravilnost in zakonitost izvršilnega naslova, niso upoštevne.