lokacijsko in gradbeno dovoljenje – obnova postopka - subjektivni in objektivni rok za obnovo upravnega postopka
Predlog za obnovo postopka je bil zaradi poteka 5 – letnega objektivnega roka prepozen in ga je tožena stranka utemeljeno zavrgla, sodišče prve stopnje pa pravilno odločilo, ko je tožbo zavrnilo.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse - objektivni rok za obnovo upravnega postopka po določbah ZUP (1986) - zelo hude osledice
O vprašanju začetka teka petletnega objektivnega roka za obnovo upravnega postopka po določbi tretjega odstavka 252. člena ZUP (1986), ki ga revident izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje, je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče in od tega stališča izpodbijana sodba ne odstopa, zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje in tudi ni podan zatrjevani odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča.
Da bi imel tožnik zaradi pregleda in prepisovanja listin v sporni inšpekcijski zadevi pravno korist, po presoji Vrhovnega sodišča ni izkazal, zato je upravni organ prve stopnje ravnal prav, ko je zahtevo tožnika za vpogled in prepisovanje spisov v sporni inšpekcijski zadevi zoper A.A. zavrnil.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZPP člen 367b. ZUP (1986) člen 252, 252/3.
obnova postopka – pravočasnost predloga – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – že rešeno vprašanje
Ker je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče do vprašanja pravočasnosti predloga za obnovo postopka po določbi tretjega odstavka 252. člena ZUP (1986), vprašanje, ki ga revidentka izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje, ni pomembno pravno vprašanje po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 2, 2/2, 5, 5/2. ZDavP-2 člen 151, 154, 154/2.
davčna izvršba – upravni spor – predmet upravnega spora – sklep, izdan v postopku izvršbe
Sklepi, izdani v upravnem postopku, so predmet upravnega spora le, če je bil z njimi postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan (drugi odstavek 5. člena ZUS-1), in tisti sklepi, izdani v upravnem postopku, s katerimi je odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke v postopku izdaje upravnega akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). Sklep, s katerim davčni organ omeji že začeto izvršbo, ni takšne narave, da bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu.
ZDoh člen 41. ZDDPO člen 9. ZDavP člen 96, 96/1, 97, 97/1, 97/4.
sprememba v škodo pritožnika – reformatio in peius – zastaranje vodenja postopka odmere davka – zastaranje pravice do odmere davka – (ne)obrazloženost upravnega akta – odmera davka od dohodkov iz dejavnosti – nepriznavanje odhodkov
Predmet revizije je prvostopna sodba in preko nje upravni akti, torej Vrhovno sodišče presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov le, če ugotovi, da tega ni pravilno storilo že prvostopno sodišče.
Za dovolitev obnove upravnega postopka zadošča, da je podan obnovitveni razlog, da je odločba, za katero se dovoli obnova, dokončna, da je obnovo predlagala upravičena oseba, da bi nova dejstva oziroma dokazi skupaj z že prej ugotovljenimi dejstvi pripeljali do drugačne odločitve in da je obnova postopka po uradni dolžnosti uvedena v 30 dneh, odkar je organ, pristojen za odločanje, o obnovi postopka izvedel za obnovitveni razlog, od izdaje prvotne odločbe pa ni poteklo več kot 5 oziroma 3 leta.
zavrženje tožbe – upravna zadeva – upravni akt – določitev roka za opravljanje preizkusa znanja za izvršitelje
Odločbe ministra, s katero je ugotovljeno, da je bil tožnik določenega dne imenovan za izvršitelja, da štiriletni rok, v katerem so izvršitelji dolžni opravljati preizkus znanja, poteče na določen dan, ter določeno, da bo tožnik preizkus znanja opravljal določenega dne pred določeno komisijo, po njeni vsebini ni mogoče šteti za odločbo v smislu ZUP, saj z njo ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi s področja upravnega prava (prvi odstavek 2. člena ZUP). Zato bi moralo sodišče prve stopnje tožbo zavreči na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
ZUP člen 290, 290/1, 292, 292/1, 297, 297/1. ZUS-1 člen 92, 107.
sklep o dovolitvi izvršbe – upravna izvršba – dopustni ugovori v izvršilnem upravnem postopku
Neutemeljeni so revizijski ugovori, ki se nanašajo na izvršilni naslov, saj prvi odstavek 292. člena ZUP določa, da je v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo, z njo pa ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje.
ZUS-1 člen 83, 83/3, 89, 107, 107/2. ZUP člen 293, 293/3.
dovoljenost revizije – pravni interes za revizijo – odlog upravne izvršbe – formalni pogoj za odlog – materialni pogoj za odlog – časovna veljavnost odloga upravne izvršbe
Odlog upravne izvršbe lahko učinkuje le do odločitve o vloženem pravnem sredstvu zoper izvršbo oziroma izvršilni naslov. Ko je o pravnem sredstvu odločeno, ni več pravnega interesa za presojo zakonitosti zavrnitve predloga za odlog upravne izvršbe.
Če stranki ni vročen predlog za obnovo postopka, ki ga poda stranski udeleženec, je s tem kršeno načelo zaslišanja stranke po ZUP, zaradi česar se lahko prvostopenjska odločba, ki je bila izdana v obnovljenem postopku, odpravi in zadeva vrne organu prve stopnje v nov postopek.
stroški upravne izvršbe - potrebnost določenih del - zapisnik o izvršbi - račun izvajalca del
Ker tožnica sama v danem roku ni opravila dejanj, naloženih v izvršilnem naslovu, so bila ta opravljena na njene stroške po pooblaščenem izvajalcu, na kar je bila opozorjena v izvršilnem naslovu. Podatki iz zapisnika o opravljeni izvršbi se ujemajo z izstavljenim računom izvajalca del, v katerem so natančno specificirani zneski po posameznih postavkah, ta račun pa je podlaga za obračun stroškov prisilne izvršbe.
izvolitev v naziv - soglasje senata – ugotovitev izida glasovanja - upravna odločba – akcesorni akt
Odločba v smislu ZUP in ZUS je le tista odločba, s katero je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Ugotovitev izida glasovanja ni takšno odločanje, ampak gre za ugotovitev dejstva.
obnova postopka – enotno dovoljenje za gradnjo – stranke postopka – zadržanje izvršitve
Revizijski ugovori se ne nanašajo na utemeljenost razloga za dovolitev obnova postopka, ki je bil v tem primeru razlog iz 9. točke 260. člena ZUP, zato ne morejo vplivati na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča. Pogoji za obnovo postopka po navedeni določbi ZUP so bili v tem primeru izpolnjeni, saj predlagatelj obnove, kot lastnik sosednjih zemljišč, v postopku izdaje spornega enotnega dovoljenja za gradnjo, ni sodeloval kot stranka.
ZUP člen 35, 37, 254. ZUS-1 člen 52, 59, 59/2-2, 75, 92. ZUS člen 50, 50/2, 72, 72/4.
izločitev uradne osebe – dvom o nepristranosti – odločanje na seji
Okoliščine, ki jih je tožnica navajala v zahtevi za izločitev uradne osebe, niso takšne, da bi vzbujale dvom o njeni nepristranskosti, saj se očitki nanašajo zgolj na pravilnost vodenja upravnega postopka in zakonitost izdanih odločb. Tožnica bi morala obrazložiti in izkazati osebni motiv uradne osebe po določenem, za tožnico neugodnem zaključku postopka, da bi lahko predstavljal obstoj okoliščine, ki vzbuja dvom o nepristranskosti.
ZUS-1 člen 2, 2/2, 5, 5/2. ZUP člen 82, 82/2, 226, 227, 228.
zavrnitev zahteve za vpogled v spis – upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – pravni interes
Sklep prvostopnega upravnega organa o zavrnitvi zahteve za vpogled v spis ni upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1, niti ne sodi med sklepe iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1.
ZR (1989) člen 50, 50/5, 70, 70/5. ZDDPO (1990) člen 7, 8, 33, 34. ZUS člen 14, 14/3. ZUP (1986) člen 4. ZUP člen 6.
davek od dobička pravnih oseb – dejansko stanje – revizija – dolgoročna finančna naložba – revalorizacija – povečanje finančne naložbe – prihodki iz financiranja – novota – odmera davka – zastaranje - presoja zakonitosti in pravilnosti prvostopne odločbe
Če je imel davčni zavezanec knjiženo dolgoročno finančno naložbo v poslovnih knjigah, jo je moral glede na določbe Zakona o računovodstvu iz leta 1989 tudi revalorizirati. Povečanje dolgoročne finančne naložbe pa predstavlja obdavčljive prihodke iz financiranja po ZDDPO (1990).
Odmera davka ne zastara tekom preverjanja pravilnosti in zakonitosti prvostopne odločbe.
Nedovoljene novote se nanašajo tako na dokaze, kot tudi na dejstva.