ZUS-1 člen 28, 28/2, 31, 31/1, 36, 36/1-2, 36/1-4.
tožba zaradi molka organa – neizkazanost – pogoj za tožbo zaradi molka organa – poziv na dopolnitev tožbe – zavrženje tožbe
Dokazno breme izpolnjevanja pogojev za vložitev tožbe zaradi molka drugostopenjskega organa je na strani tožnika, ki mora ob vložitvi tožbe oziroma najpozneje v roku, ki mu ga postavi sodišče v pozivu za odpravo pomanjkljivosti tožbe, predložiti kopijo pritožbe in zahteve drugostopenjskemu organu, da odloči v nadaljnjih sedmih dneh, z dokaziloma o njuni vložitvi (ki ju ne more nadomestiti zaslišanje priče) ter tudi izkazati, da je pred vložitvijo tožbe ta rok brezuspešno potekel.
Po presoji Vrhovnega sodišča bi sodišče prve stopnje moralo svojo odločitev opreti na določbo 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker je v primeru, kot je obravnavani, tožba vložena prezgodaj, kar pa na odločitev ni vplivalo.
ZUS-1 člen 28, 28/2, 28/3, 31, 31/1, 36, 36/1-2, 36/1-4.
tožba zaradi molka organa – neizkazanost pogojev za tožbo zaradi molka organa – poziv na dopolnitev tožbe – zavrženje tožbe
Dokazno breme izpolnjevanja pogojev za vložitev tožbe zaradi molka drugostopenjskega organa je na strani tožnika, ki mora ob vložitvi tožbe oziroma najpozneje v roku, ki mu ga postavi sodišče v pozivu za odpravo pomanjkljivosti tožbe, predložiti kopijo pritožbe in zahteve drugostopenjskemu organu, da odloči v nadaljnjih sedmih dneh, z dokaziloma o njuni vložitvi ter tudi izkazati, da je pred vložitvijo tožbe ta rok brezuspešno potekel.
Sodišče prve stopnje bi moralo svojo odločitev opreti na določbo 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker je bila v primeru, kot je obravnavani, tožba vložena prezgodaj.
DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS1013765
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 229, 229/2, 235/4, 235/5, 260-9, 261/3, 263/4.
dovoljenost revizije - predlog za obnovo postopka - zahteva za vročitev odločbe - zahteva za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - pravica, izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker gre za upravni spor v zvezi z zahtevo za vročitev odločbe, razveljavitev klavzule pravnomočnosti in predlogom za obnovo postopka, to pa ni zadeva, v kateri je pravica stranke izražena v denarni vrednosti, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker je bilo treba predlog za obnovo postopka zavreči že zato, ker je bil prepozen, pravno vprašanje položaja stranke, kot ga z revizijo uveljavlja revident, ni pomembno pravno vprašanje po vsebini te zadeve, ko gre za odločitev o predlogu za obnovo postopka.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revident zelo hudih posledic kot pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal z navedbo, da je zaradi izpodbijane odločitve izgubil možnost vrnitve podržavljenih nepremičnin v last in posest.
tožba zaradi molka organa – zavrženje tožbe – že izdana pravnomočna sodna odločba
Ker je bila med istima strankama in glede istega predmeta spora že izdana pravnomočna sodna odločba, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je tožbo na podlagi določbe 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
ZP-1 člen 67, 67/2, 155, 155/1-3. ZUP člen 87, 96a. ZPPreb. URS člen 22, 29.
vročanje - fikcija vročitve - bistvena kršitev določb postopka - enako varstvo pravic - pravice obrambe - možnost izjave o prekršku - pravica do zaslišanja - smiselna uporaba ZUP - vročanje na naslovu za vročanje
Če vabilo na zaslišanje storilcu ni pravilno vročeno, ni seznanjen, da zoper njega teče postopek o prekršku ter mu ni dana možnost, da bi bil pred izdajo sodbe o prekršku zaslišan, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravice do zaslišanja iz 3. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
Glede na to, da je tožena stranka tožničino vlogo sicer primarno obravnavala kot zahtevo za novo odmero pokojnine, podredno pa tudi kot predlog za obnovo postopka (tožena stranka sicer podobne vloge, kot je tožničina, v praksi obravnava tudi kot predlog za obnovo postopka – primer VIII Ips 93/2009), nižji sodišči pa se do stališča glede pogojev za obnovo postopka nista opredelili, je vrhovno sodišče reviziji sicer ugodilo, izpodbijano sodbo pa razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje.
rok za vložitev tožbe – pravilna vročitev - bistvena kršitev postopka
Upoštevaje dopis Inšpektorata Republike Slovenije za delo, ki je naslovljen na tožnika in ki po svoji vsebini pomeni dejanje vročitve odločbe /257. člen ZUP) ter ostale listine, zlasti pa zapisnik o poškodovani pošiljki, po presoji pritožbenega sodišča nima podlage ugotovitev, da je bila tožniku sporna odločba (pravilno) vročena že 14. 8. 2010. Zato odločitev sodišča prve stopnje, sprejeta na tej podlagi pomeni bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu (drugi odstavek 75. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS4001922
ZPP člen 286, 339, 339/1, 339/2-14, 339/2-15. ZOR člen 189, 189/2. ZUN člen 82.
sodna pristojnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izgubljeni dobiček - dokazovanje - upravna pristojnost - načelo kontradiktornosti - odškodnina - povrnitev premoženjske škode - uporaba izvedenskega mnenja iz drugega postopka - identičnost historičnega dogodka in strank postopka
Načelo kontradiktornosti kot izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku je prekršeno, če sodišče svojo odločbo opre na izvedensko mnenje, izdelano v drugem postopku, v katerem vlagatelj revizije ni bil stranka in ni imel možnosti sodelovati; to pa je popolnoma drugačna situacija od te, ki je obravnavana v tem postopku, ko je sodišče prve stopnje navedlo, da je upoštevalo tudi nekatere dokaze, pridobljene v drugi zadevi, v kateri je šlo za presojo odgovornosti tožene stranke za isti (samo časovno različen) življenjski dogodek, stranki obeh postopkov pa sta bili isti.
Zakonitosti odločbe Ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora, s katero sta bili razveljavljeni lokacijsko in gradbeno dovoljenje, ki ju je tožeči stranki izdala občina, sodišče ne more in ne sme preverjati v pravdnem postopku, ker za kaj takega ni pristojno.
ZZavar člen 270, 272, 272/2, 295, 295/1. ZUP člen 74, 154.
upravni postopek - priče - ustna obravnava - nadzor - odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja - stranke v postopku dokazovanje - izjava na zapisnik - verodostojnost izjav na zapisnik
Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe zapisnike ustnih izjav oziroma izjave, dane na zapisnik, v procesnem smislu vrednoti kot izjave, dane na ustni obravnavi. Če bi jim hotela dati tako težo, bi morala te osebe dejansko vabiti na ustno obravnavo, ki bi bila res javna in na kateri bi bila navzoča tudi tožeča stranka.
Iz ugovorov tožeče stranke, ki jih je podala že v izjavi o razlogih za začetek postopka, izhaja, da nasprotuje verodostojnosti teh izjav, zato je predlagala tudi njihovo ponovno zaslišanje. To pa je že razlog za opravo ustne obravnave, saj je ta potrebna za razjasnitev oziroma ugotovitev odločilnih dejstev.
ZDen člen 61, 61/1, 62, 62/1, 62/3, 64, 64/1. ZUP (1986) člen 5, 14, 64, 64/1, 68.
denacionalizacija – dovoljena revizija - dokazna listina – vloga v upravnem postopku - zahteva za denacionalizacijo – predlagalni postopek – vezanost na zahtevo stranke – varstvo pravic strank - pouk neuki stranki – pravočasnost zahteve za denacionalizacijo
Potrdilo geodetskega organa, ki v postopku denacionalizacije služi kot dokazna listina, ne more nadomestiti vloge, še manj zahteve za denacionalizacijo (prim. sodbi Vrhovnega sodišča I Up 168/2010 z dne 5. 5. 2011, I Up 1237/2006 z dne 6. 9. 2007). Na drugačen značaj te listine zato ne more vplivati okoliščina, da jo je prvostopenjski organ ob sprejemu evidentiral z enim od klasifikacijskih znakov po določbah 3. člena Navodila za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo. V navedenih okoliščinah zato ne pride v poštev uporaba določb 68. člena ZUP/86 ter načel varstva pravic strank in pouka neuki stranki, saj je denacionalizacija predlagalni postopek, v katerem je skladno z načelom dispozitivnosti organ vezan na zahtevo stranke, in zato upravni organ ne more iz listin ugotavljati vsebine njene vloge (prim. sodbo Vrhovnega sodišča I Up 1085/2005 z dne 6. 3. 2008).
ZUS-1 člen 32, 32/2, 40, 40/1. ZUTD člen 163, 185.
začasna odredba – pogoj za odložitveno začasno odredbo – odločba o vpisu v register – oblikovalna odločba
Ker izpodbijana odločba ne predstavlja akta iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1, saj se ne izvršuje prisilno po določbah ZUP, zahtevane začasne odredbe ni mogoče izdati že iz tega razloga.
Uredba o ukrepih za prestrukturiranje pridelovalcev sladkorne pese v Republiki Sloveniji, člen 20, 20//6.
kmetijstvo - dodelitev nepovratnih sredstev - dovoljena revizija - vrednostni pogoj - izpolnjevanje pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa – nepopolna vloga – skladnost podatkov v vlogi z registrom kmetijskih gospodarstev
Tako tožena stranka kot sodišče prve stopnje sta pravilno zavrnila revidentov ugovor, ki se nanaša na zatrjevano nepopolno in nejasno vlogo. Revidentova vloga namreč ni bila niti nepopolna niti nejasna, temveč podatki, ki jih je revident navedel v vlogi, niso bili skladni s podatki RKG. V takšnem primeru pa ne pridejo v poštev določbe, ki se nanašajo na postopanje z nepopolno ali nerazumljivo vlogo. Navedenega neskladja tudi ne bi moglo odpraviti za nazaj, saj je bilo treba po izrecni zahtevi javnega razpisa vse pogoje izpolnjevati že ob oddaji vloge.
ODŠKODNINSKO PRAVO – UPRAVNI SPOR – UPRAVNI POSTOPEK
VS0014911
ZGO-1 člen 74, 74/3. ZUP člen 11.
pravica do sodnega varstva – zloraba pravice do pravnega sredstva – pravica do zasebne lastnine – konkurenca ustavnih pravic - pravna sredstva zoper dokončno odločbo o izdaji gradbenega dovoljenja – povzročitev škode – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Iz normativnega dejanskega stanu, vsebovanega v tretjem odstavku 74. člena ZGO-1 in 11. členu ZUP, izhaja, da si zlorabe pravice do sodnega varstva ni mogoče zamisliti brez doloznega ravnanja. Stranki lahko očitamo zlorabo le, kadar se zaveda protipravnosti svojega procesnega ravnanja, pa kljub temu tako ravna.
ZVVJTO člen 2, 6. ZUP člen 1, 2, 279, 279/1-1. ZUS-1 člen 27, 27/1-4, 37, 37/2, 64/1-4, 64/68, 94, 94/1.
vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje – lokalna skupnost kot vmesni upravičenec – vračanje dejanskim končnim upravičencem – ni upravna zadeva – ničnost upravne odločbe - izrek ničnosti po uradni dolžnosti – kršitev materialnega prava
Pri vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje dejanskim končnim upravičencem, ki temelji na določbi 6. člena ZVVJTO, ne gre za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi na področju upravnega prava oziroma za upravno zadevo, prav tako pa določbe ZVVJTO ne dajejo podlage, da bi občinski upravni organ odločal v upravnem postopku ali izdal upravno odločbo.
Odločba, ki je izdana v upravnem postopku, v stvari, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku, se lahko izreče po uradni dolžnosti za nično ves čas postopka.
STEČAJNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI POSTOPEK
VS4001919
ZUP člen 260. ZPPSL člen 129, 130, 130/1, 130/2. ZDen člen 6, 25, 68.
pravni interes - obnova upravnega postopka - umik zahtevka - izpodbijanje v stečaju - enotni rok za vložitev tožbe - oblikovalni (izpodbojni) zahtevek - dajatveni (povračilni) zahtevek - oblikovalna in preventivna tožba - razmerje med stečajnim in denacionalizacijskim postopkom
Obnova upravnega postopka zoper procesni sklep o ustavitvi postopka ni dovoljena.
Po ZPPSL ni bilo nujno, da je bil hkrati z oblikovalnim (izpodbojnim) zahtevkom na razveljavitev učinkov izpodbitega pravnega dejanja proti stečajni masi postavljen tudi dajatveni (povračilni) zahtevek na vrnitev v stečajno maso vse pridobljene premoženjske koristi. Vendar pa povračilnega zahtevka, ki je nastal zaradi uspešno uveljavljenega izpodbojnega zahtevka, ni bilo dovoljeno uveljavljati po izteku roka. Povračilni zahtevek je namreč treba uveljavljati v roku za uveljavitev izpodbojnega zahtevka. Glede na to, da je stečajni postopek hiter, enotni rok šestih mesecev (za uveljavljanje zahtevkov) zadošča, da se stečajni upravitelj seznani s celotnim poslovanjem dolžnika in ukrene, kar je potrebno, za zaščito vseh upnikov, medtem ko bi daljši ali neenotni rok za uveljavljanje zahtevkov vplival na dolžino in stroške stečajnega postopka.
Možna bi bila (samo) oblikovalna tožba, če nasprotnica izpodbijanja na podlagi izpodbijanega pravnega dejanja [konkretno pogodbe o prodaji lesa] še ne bi ničesar pridobila; preventivna pa, če bi izpodbojna tožba preprečevala, da bi nasprotnica izpodbijanja uveljavila svoj zahtevek proti stečajni masi (celo takrat, kadar bi glede njega obstajal izvršilni naslov).
Čeprav stečajni postopek s svojimi dokončnimi učinki ne sme preprečiti začetega denacionalizacijskega postopka, katerega namen je v osnovi vrnitev podržavljenega premoženja, pa se oškodovanje upnikov [kot ena od objektivnih predpostavk izpodbijanja] ugotavlja samo po določbah ZPPSL, s tem, da ima denacionalizacijska upravičenka v stečajnem postopku za realizacijo vrnitve podržavljenega premoženja na razpolago instrumente iz 68. člena ZDen.
ZUS-1 člen 71, 71/2. ZDoh člen 2, 66, 75. ZDoh-1 člen 17, 124, 124/3, 141, 141/1. ZDavP-1 člen 113, 113/4. ZDavP-2 člen 3, 68, 68/5, 69, 89, 95, 95/1.
dovoljena revizija – dohodnina – vrednostni kriterij - sklicevanje na obrazložitev upravnih organov – razlogi sodbe sodišča prve stopnje – obnova postopka – dohodek od premoženja - dohodek od obresti – ugotavljanje davčne osnove z oceno - obrestna mera – zamudne obresti
Dokončna odločba o odmeri dohodnine, ki ne vsebuje dohodkov, ki so predmet obravnavanega postopka, ne vpliva na postopek odmere akontacije dohodnine od davka od dohodkov od premoženja in akontacije dohodnine od davka od dohodkov od obresti, saj gre za dva ločena postopka.
Presoja Vrhovnega sodišča se omejuje zgolj na presojo pravilne uporabe materialnega prava, to je na obstoj pogojev za ugotavljanje davčne osnove z oceno ter na izbiro v ZDavP-2 določene metode za določitev verjetne davčne osnove. Posredna dejstva, na podlagi katerih davčni organ sklepa na verjeten obstoj davčne osnove in sam izračun davčne osnove, sodijo v okvir ugotavljanja dejanskega stanja, ki na podlagi drugega odstavka 85. člena ZUS-1 ni predmet presoje v revizijskem postopku.
Iz določb 113. člena ZDavP-1 in 68. člena ZDavP-2 izhaja, da cenitev, ki omogoča ugotavljanje verjetne davčne osnove, predstavlja pravno podlago za izjemo od načela ugotavljanja materialne resnice v davčnih postopkih kot je določeno v 5. členu ZDavP-2.
Določbo petega odstavka 68. člena ZDavP-2 je treba razlagati tako, da se institut „povprečne stopnje dohodnine od enoletnih dohodkov“ uporabi v primeru, če premoženja oziroma dohodkov, ki precej presegajo dohodke, ni mogoče razmejiti po posameznih koledarskih letih.
Glede na odločbo Ustavnega sodišča so obresti za ročnost za obveznosti, katerim je rok plačila potekel in ki so naložene po 1. 1. 2005, skladne z Ustavo RS.
obnova upravnega postopka – prepozen predlog za obnovo postopka
Izjemoma se lahko predlaga oziroma začne obnova tudi po preteku treh let, vendar samo iz razlogov, ki so navedeni med drugim tudi v 4. točki 260. člena ZUP, ki pa določa kot obnovitveni razlog, če se odločba organa, ki je vodil postopek, opira na kakšno predhodno vprašanje, pa je pristojni organ pozneje to vprašanje v bistvenih točkah drugače rešil.
ZUS-1 člen 27, 27/1-4, 68, 83, 83/2-2, 93, 93/1, 95. ZKme-1 člen 43, 53, 53/1, 56. ZUP člen 279, 279/1-4. Uredba Komisije (ES) št. 187/2004 z dne 29. aprila 2004 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) člen 67, 67/1.
plačilo za investicijske stroške – nitratna direktiva – odprava odločbe po nadzorstveni pravici – ničnost odločbe – dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – odločanje brez zahteve tožnika – pridobitev pravice do uveljavljanja plačila – zahtevek za izplačilo sredstev – neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje
Tožnik je na podlagi zahtevka z odločbo dejansko pridobil pravico do uveljavljanja plačila največ do višine dodeljenih sredstev. Ta odločba je ob izpolnjevanju v njenem izreku navedenih pogojev (zaključena investicija, sporočilo o zaključku in inšpektorsko poročilo o stanju investicije) podlaga za izplačilo sredstev.
Pri odločanju upravnih organov o plačilu investicijskih stroškov zato ne gre za ponovno odločanje o materialnopravnem zahtevku tožnika (to je o pravici do pridobitve sredstev), temveč za odločanje o drugi fazi zahtevka, katere podlago predstavlja (ugodilna) odločba o pravici do pridobitve sredstev. Zahtevek tožnika za izplačilo sredstev je torej obstajal, zato ničnostni razlog iz 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP ni bil podan.