ZVGLD člen 58, 59, 58, 59. ZPP (1977) člen 1, 1. URS člen 23, 157, 157/2, 23, 157, 157/2. ZDSS člen 75, 75.
pravica do sodnega varstva - civilnopravno razmerje - pristojnost rednega sodišča - članstvo
Za odločanje v sporu o članstvu v lovski družini je po uveljavitvi zakona o socialnih in delovnih sodiščih, ki je razveljavil zakon o samoupravnih sodiščih, glede na določbo 58. čl. zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč, pristojno redno sodišče, saj je tak spor mogoče opredeliti kot spor iz drugih civilnopravnih razmerij.
razvezni pogoj - učinek - ZOR - dispozitivna določba
Po 3. odst. 74. čl. ZOR pogodba, ki je sklenjena pod razveznim pogojem, neha veljati, če se pogoj izpolni. Gre za določbo dispozitivne narave, zato je treba priznati prednost drugačni ureditvi po volji strank oziroma drugačni ureditvi, če to terja kavza pogodbe.
Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev določb izvršilnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP, ker je v izreku v celoti ustavilo izvršbo in razveljavilo vsa izvršilna dejanja, v obrazložitvi pa kot razlog navedlo, da upnik v treh mesecih od obvestila o neuspešnem rubežu na premične stvari ni predlagal ponovnega rubeža. Upnik pa je v istem postopku predlagal tudi izvršbo z rubežem na osebni dohodek dolžnice. Pri ponovnem odločanju se bo moralo prvostopno sodišče v okviru določbe 3. odstavka 79. člena ZIP omejiti le na tisti del izvršbe, ki je tekla na podlagi sklepa, s katerim je bila dovoljena izvršba z rubežem na premične stvari dolžnice.
Predlagajoča stranka ni bila opozorjena na posledico, da se v primeru, če predlagatelj v roku ne založi predujma za stroške izvedbe dokaza z izvedencem ali cenilcem, šteje, da je predlog umaknil. Ker je z izpodbijanim sklepom kljub temu sodišče štelo, da je predlog umaknjen, je storilo bistveno kršitev določb nepravdnega postopka.
ZTLR člen 78, 78/1, 78, 78/1. ZPP (1977) člen 353, 353/1-2, 353, 353/1-2.
motenje posesti - varstvo posesti - zadnje stanje posesti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Izvrševanje posesti na kmetijskem zemljišču ne pomeni vsakodnevnega ali celo ne nujno vsakomesečnega izvrševanja posestnih dejanj na njem. Presoja o tem, ali je imel tožnik posest pred motitvenim dejanjem, odvisna tudi od ugotovitev, kdaj je posamezna kmečka opravila na takšni parceli sploh potrebno opravljati. V ponovljenem postopku bo materialnopravno lahko sporen tudi zaključek, da je toženec pridobil izključno posest le na podlagi poseka sliv, saj je tožnik temu dejanju nasprotoval, ker je takrat zoper toženca podal kazensko ovadbo.
motenje posesti - dejanska oblast - zadnje stanje posesti
V času, ko je bilo stanovanje na podlagi sodne odločbe o izdaji začasne odredbe za zavarovanje terjatve zapečateno, tožeča stranka ni imela posesti. Toženec zato ni motil tožeče stranke s tem, ko je namestil na vrata zapečatenega stanovanja železno prečko.
Ni treba, da lastnik zemljišča vloži tožbo proti tistemu, ki naj bi služnost priposestvoval, da bi tako pokazal svoje nasprotovanje. To je podano že v primeru, če je lastnik jasno in nedvoumno z besedami ali dejanji dal vedeti, da se z vožnjami ali hojo ne strinja.
izvenzakonska skupnost - skupno premoženje - razmerja med solastniki
Ker tožeča stranka ni uspela dokazati, da je le ona lastnica spornega stanovanja, temveč je uspeh dokaznega postopka pokazal, da za sporno stanovanje velja pravni režim skupnega premoženja, pridobljenega v izvenzakonski skupnosti, je možno medsebojna razmerja solastnikov, torej tožnice in toženca, ne glede na dejstvo, da gre za prenehanje izvenzakonske skupnosti, urejati le na načine, ki jih za solastnike določata Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih in Zakon o nepravdnem postopku, ne pa Stanovanjski zakon, kot to želi doseči tožeča stranka.
zastavna pravica na podlagi sporazuma strank - vknjižba v zemljiško knjigo
Sporazum o ustanovitvi zastavne pravice na podlagi sporazuma strank v smislu čl. 251/c ZIP ima moč sodne poravnave. Zato je pritožbeno zavzemanje za zahtevano preveritev dokumenta o prejemu "prejetega denarja", kot pogoj za vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini, neupoštevno.
ZPP (1977) člen 27, 492, 27, 492. ZOR člen 320, 320/1, 320/2, 1083, 1083/1, 1087, 1087/1, 320, 320/1, 320/2, 1083, 1083/1, 1087, 1087/1.
bančna garancija brez ugovora - pisni poziv - pristojnost slovenskega sodišča - kraj izpolnitve pogodbe
Če v bančni garanciji s klavzulo "na prvi pisni poziv" ni naveden čas njene veljavnosti, garancija ne ugasne v trenutku zapadlosti z njo zavarovanega dolga, ampak upravičenec lahko zahteva njeno izpolnitev od takrat dalje vse do izteka zastaralnega roka. Če pred vložitvijo tožbe upravičenec ni pisno pozval banke na plačilo, se za tak poziv šteje tožba. Kadar ima posojilodajalec sedež v Republiki Sloveniji, je za gospodarski spor na vrnitev posojila in solidarno na plačilo po bančni garanciji, s katero je bila zavarovana terjatev na vrnitev posojila, glavni dolžnik in garancijska banka pa imata sedeža v tujini, pristojno slovensko sodišče.
ZPPOLS člen 10, 10/2, 16, 16/1, 10, 10/2, 16, 16/1.
pravna oseba
Določba 1. odst. 16. čl. ZPPOLS ne izključuje notranjega odkupa delnic kot obveznega načina privatizacije. Interna razdelitev in notranji odkup sta namreč obvezni metodi privatizacije, Sklad pa ima le "pravico", da odstotek družbenega kapitala, ki bi ga želel (in glede na 2. odst. 10. čl. tudi moral) ponuditi z notranjim odkupom, poljubno določi v okviru zakonskih razponov.
odškodninska odgovornost za škodo, ki nastane pri opravljanju splošno koristne dejavnosti - zahteva za odstranitev škodne nevarnosti - škoda, ki presega normalne meje
Tožnik ima pravico do povračila škode na stanovanjskem objektu, ki jo povzroča povečan tovorni promet na cesti, ki ga je mogoče opredeliti kot splošno koristno dejavnost, vendar le, če škoda presega normalne meje (3. odst. 156. čl. ZOR). S škodo, ki presega normalne meje so mišljene takšne škodne posledice, ki presegajo okvire, ki so običajni in tolerantni v sodobnem urbanem okolju z vsemi škodljivimi posledicami, ki jih mora posameznik sprejeti z življenjem v takšnem okolju.
1. V postopku za priznanje tuje sodne odločbe mora sodišče, v zvezi z ugovorom nasprotne udeleženke, ugotoviti, ali je bila nasprotna udeleženka seznanjena s postopkom, tako da ji je bilo vabilo ali kakšno drugo sodno pisanje osebno vročeno (88. čl. ZUKZ). Ugotovitev, da nasprotna udeleženka ni sodelovala v postopku pred tujim sodiščem, ker je bila na počitnicah, ne zadostuje.
2. Tuje sodne odločbe, izdane po konvenciji, ki jo je ratificirala tudi Republika Slovenija, sodišče ne presoja z vidika izpolnjevanja predpostavk po ZUKZ, temveč le ugotavlja, ali je odločba izdana v skladu s konvencijo.
Ugotovitev prvostopnega sodišča, da je tožeča stranka izkazala nevarnost poseganja v njeno posest, ki se nanaša na odločitev o predlogu za izdajo začasne odredbe, ni v nasprotju z razlogi sodišča v zvezi z odločitvijo o tožbenem zahtevku. Sodišče pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe lahko ugotovi verjetnost obstoja zahtevka že na podlagi tožbenih navedb in zahtevka kot proti temu. Takšne ugotovitve pa ne v procesnopravnem ne v materialnopravnem pogledu ne preprečujejo sodišču, da na podlagi izvedenega dokaznega postopka, ko mora z večjo stopnjo spoznanja materialne resnice - prepričanjem - ugotoviti odločilna dejstva, zaključi, da tožbeni zahtevek ni utemeljen.
firma - uporaba firme - skrajšana firma - sestavine firme - vpis v register
Tudi skrajšana firma mora biti taka, da se jasno razlikuje od firm drugih družb in lahko poleg dodatne sestavine polne firme iz 13. člena ZGD ter označbe, za kakšno družbo gre, vsebuje še kakšno drugo označbo.
Ml. otroci so v prometu deležni posebne zaščite in pozornosti in njihovo morebitno nepravilno ali protipravno vedenje oziroma ravnanje v prometu za voznika ne more biti nepričakovani dogodek.
Pri uskladitvi z ZGD mora d.o.o. kot predlagatelj povečati osnovni kapital na najmanj 1.500.000,00 SIT od tega pa dejansko vplačati najmanj 750.000,00 SIT (5. odst. 410. čl. ZGD). Pri nominalnem povečanju osnovnega kapitala po 2. odst. 580. čl. ZGD, ni mogoče šteti, da je prišlo do dejanskega povečanja osnovnega kapitala v višini 750.000,00 SIT, če izkazana izguba v bilanci stanja presega izkazani kapital nad tem zneskom.
ZD člen 132, 132. ZSReg člen 30, 30/1, 33, 33/1, 33/2, 30, 30/1, 33, 33/1, 33/2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 32, 32.
družba z omejeno odgovornostjo - sprememba družbenikov zaradi smrti - sklep o dedovanju - predhodno vprašanje
Če družbenik v družbi z omejeno odgovornostjo umre, preide njegovo premoženje (kamor spada tudi delež v družbi) na dediče že v trenutku smrti. Zato je vprašanje, kdo so družbeniki na podlagi dedovanja, predhodno vprašanje, o katerem mora odločiti registrsko sodišče samo, če sklep o dedovanju še ni bil izdan, med udeleženci postopka pa ni spornih dejstev, od katerih bi bila odvisna rešitev predhodnega vprašanja. Samo zato, ker predlagatelj sklepa o dedovanju (ki še ni bil izdan) kljub pozivu sodišča ni priložil predlogu za vpis spremembe družbenikov, tega predloga ni mogoče zavreči.