kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20387
ZKP člen 147, 383, 147, 383. KZS člen 210, 210/1, 210, 210/1.
kriva izpovedba - oškodovanec - pravica do pritožbe
V kazenskem postopku je oškodovanec tisti, katerega osebna ali premoženjska pravica je bila s kaznivim dejanjem prizadejana. Čeprav je kaznivo dejanje krive ovadbe uvrščeno v skupino kaznivih dejanj zoper pravosodje, je lahko oškodovanec pri takem kaznivem dejanju tudi fizična oseba, če so s storjenim kaznivim dejanjem prizadejane ali bi lahko bile prizadejane kakšne njegove osebne ali premoženjske pravice. V obravnavani kazenski zadevi pa je sodišče druge stopnje z vpogledom v spise upravnega postopka ugotovilo, da pritožnica ne more biti oškodovanka, ker ni imela nikakršnih pravic do stanovanja, v zvezi s katerim naj bi obdolženka v nepravdnem postopku krivo izpovedovala. Zato je njeno pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.
Če vloži nepopolno pritožbo obdolženec, ki ima zagovornika, se takega obdolženca ne poziva k dopolnitvi pritožbe. Če se da razbrati, na katero sodbo se nanaša, se taka pritožba predloži višjemu sodišču.
ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru - ogrožanje varnosti - upravičen tožilec
Sodišče prve stopnje je nepravilno razložilo določbo čl. 56 KZS.
Izvršitveno dejanje tega kaznivega dejanja, da kdo "seže po nevarnem orodju ali po kakšnem drugem sredstvu, s katerim se lahko telo hudo poškoduje" ne obstoji takrat, ko storilec vzame v roko tako sredstvo, temveč takrat, ko z njim napravi gib, ki kaže, da ga bo tudi uporabil. Konkretna nevarnost kot posledica tega izvršitvenega dejanja pa je izražena takrat, ko se vsak čas lahko pričakuje nastanek kakršnekoli telesne poškodbe. V izreku obtožnega predloga opisano dejanje ima vse znake kaznivega dejanja po čl. 56 KZ RS in zato ni pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da gre le za kaznivo dejanje po čl. 64 KZ RS in da zato javni tožilec ni upravičeni tožilec.
denarna odškodnina - duševne bolečine - razžalitev časti in dobrega imena
Oškodovanec ima pravico zahtevati denarno odškodnino za pretrpele duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti tudi če ni predhodno zahteval objave popravka po 199. členu ZOR.
Sodišče je ugotovilo, da tožena stranka ni mogla izpolniti pogodbe zaradi okoliščin, za katere ne odgovarja, zato je zavrnilo tožbeni zahtevek za povrnitev škode, nastale zaradi neizpolnitve pogodbe.
Če pogodbenika nista določila roka za vrnitev posojila in ga tudi ni mogoče določiti iz okoliščin, mora posojilojemalec vrniti posojilo po izteku primernega roka, ki ne more biti krajši od dveh mesecev po zahtevi.
Da ima dalj časa trajajoča življenska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, enake pravne posledice na področju dedovanja kot skupnost zakoncev, mora biti po vsebini enaka, kot je življenska skupnost med zakoncema. Zunanji znaki take skupnosti so res skupno prebivanje, skupno gospodinjstvo, gospodarka skupnost oz.
ekonomska soodvisnost in pa dejstvo, da veljata tudi v očeh okolja za taka življenska tovariša kot sta mož in žena. Ni pa nujno potrebno, da so prav v vsakem primeru podane vse te okoliščine. Zlasti ni vedno nujno, da sta moški in ženska, ki živita v dalj časa trajajoči življenski skupnosti nepretrgoma skupaj. Tudi pri občasno ločenem življenju gre lahko za življensko skupnost, če sta se partnerja za tak način življenja dogovorila, ali pa če so za tak način življenja objektivni razlogi.
pritožba - neobrazložena pritožba - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje
Če pritožnik ne navede razlogov, iz katerih izpodbija odločbo prvega sodišča, gre za neobrazloženo pritožbo, ki jo mora sodišče druge stopnje preizkusiti le v okviru določbe drugega odstavka 365. člena ZPP.
stečajni postopek - izločitvena pravica - upnik - prijava terjatve
Stečajni postopek dokončno uredi vsa pravna razmerja stečajnega dolžnika, ki je pravna oseba, saj ob zaključku postopka tak dolžnik preneha obstojati. V stečajnem postopku se zato ugotavljajo vse terjatve - ne samo tiste iz blagovnih razmerij. Izločitveni upniki, ki v stečajnem postopku zatrjujejo, da določen del premoženja ne spada v stečajno maso, ker je last izločitvenega upnika lahko tak zahtevek uveljavljajo samo s prijavo iz 121. člena ZPPSL, ne pa z vložitvijo tožbe. Ker v času, ko zoper toženo stranko teče stečajni postopek, ni dovoljena tožba z dajatvenim zahtevkom, tudi ni mogoče izdati začasne odredbe, ki bi zavarovala zahtevek iz take tožbe.
Pravni posel, ki sta ga sklenila zakonca, pa ni bil overjen po sodniku, ni ničen, temveč izpodbojen. Namen predpisa, ki določi obliko sklenitve pravnega posla med zakoncema ni varstvo pravnih interesov, ampak varstvo zakoncev, glede na njun poseben položaj medsebojne odvisnosti.
odškodninska odgovornost lastnika domače živali - vmesna sodba
Lastnik domače živali je odškodninsko odgovoren za škodo, ki jo povzroči žival, če ne dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo. Pritožbeno sodišče lahko z vmesno dobo potrdi sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na podlago tožbenega zahtevka, če je to smotrno.
Oseba, ki uporablja stanovanje nezakonito, ga mora izprazniti, upravičena pa je do vselitve v prejšnje (ali drugo primerno stanovanje), na katerem zaradi neveljavne odločbe Komande garnizona Ljubljana ni izgubila stanovanjske pravice.
Stranka, ki se je strinjala z mejo, ki jo je določil izvedenec geometer, ni dolžna trpeti stroškov izdelave novega izvedenskega mnenja, ki ga je predlagala nasprotna stranka, novi izvedenec pa je pokazal enako mejo kot prvi.
ZPP (1977) člen 221a, 354, 354/2-13, 221a, 354, 354/2-13. ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1.
povzročitev škode - dokazno breme
Manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih in je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po čl. 354/2 tč. 13 ZPP, če se sodišče v obsodilni sodbi glede obstoja škodnega dogodka in nedopustnosti ravnanja toženca (posek dreves na tožnikovi parceli), sklicuje samo na spis v kazenski zadevi, v kateri je bil toženec oproščen obtožbe kaznivega dejanja gozdne tatvine.