Sodišče je ugotovilo, da tožena stranka ni mogla izpolniti pogodbe zaradi okoliščin, za katere ne odgovarja, zato je zavrnilo tožbeni zahtevek za povrnitev škode, nastale zaradi neizpolnitve pogodbe.
Oseba, ki uporablja stanovanje nezakonito, ga mora izprazniti, upravičena pa je do vselitve v prejšnje (ali drugo primerno stanovanje), na katerem zaradi neveljavne odločbe Komande garnizona Ljubljana ni izgubila stanovanjske pravice.
Sodišče odloči v pravdi o stroških po načelu končnega uspeha, ne pa po uspešnosti posameznih pravdnih dejanj, razen če ne gre za separatne stroške. Konferenca s stranko se odvetniku nagradi le, če gre za posebno opravilo, ki ni zajeto s kakšnim drugim opravilom (sestavo pravnega sredstva, udeležbo na naroku).
Vložitev tožbe zaradi motenja posesti nima vpliva na tek roka iz 1. odst. 58. člena ZTLR, če na podlagi pravnomočnega sklepa v motenjski zadevi ni bila predlagana izvršba v roku iz 444. člena ZPP.
stečajni postopek - izločitvena pravica - upnik - prijava terjatve
Stečajni postopek dokončno uredi vsa pravna razmerja stečajnega dolžnika, ki je pravna oseba, saj ob zaključku postopka tak dolžnik preneha obstojati. V stečajnem postopku se zato ugotavljajo vse terjatve - ne samo tiste iz blagovnih razmerij. Izločitveni upniki, ki v stečajnem postopku zatrjujejo, da določen del premoženja ne spada v stečajno maso, ker je last izločitvenega upnika lahko tak zahtevek uveljavljajo samo s prijavo iz 121. člena ZPPSL, ne pa z vložitvijo tožbe. Ker v času, ko zoper toženo stranko teče stečajni postopek, ni dovoljena tožba z dajatvenim zahtevkom, tudi ni mogoče izdati začasne odredbe, ki bi zavarovala zahtevek iz take tožbe.
ZPP (1977) člen 221a, 354, 354/2-13, 221a, 354, 354/2-13. ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1.
povzročitev škode - dokazno breme
Manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih in je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po čl. 354/2 tč. 13 ZPP, če se sodišče v obsodilni sodbi glede obstoja škodnega dogodka in nedopustnosti ravnanja toženca (posek dreves na tožnikovi parceli), sklicuje samo na spis v kazenski zadevi, v kateri je bil toženec oproščen obtožbe kaznivega dejanja gozdne tatvine.
zamenjava stanovanj - vojaško stanovanje - izpodbojnost pogodbe
Pogodba o zamenjavi stanovanj iz stanovanjskega sklada v JLA, sklenjena po 25.6.1991, za katero je dalo soglasje poveljstvo garnizije, ni nična, marveč izpodbojna. Če pogodba ni bila izpodbita, vselitev v stanovanje, opravljena na podlagi takšne pogodbe, ni nezakonita.
Za prisojo odškodninske rente je bistveno le to, kolikšen del dohodka je pokojni oče dajal svojemu otroku za njegove potrebe. Ni pomemben znesek, ki bi ustrezal otrokovim povprečnim potrebam.
Pravni posel, ki sta ga sklenila zakonca, pa ni bil overjen po sodniku, ni ničen, temveč izpodbojen. Namen predpisa, ki določi obliko sklenitve pravnega posla med zakoncema ni varstvo pravnih interesov, ampak varstvo zakoncev, glede na njun poseben položaj medsebojne odvisnosti.
denarna odškodnina - duševne bolečine - razžalitev časti in dobrega imena
Oškodovanec ima pravico zahtevati denarno odškodnino za pretrpele duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti tudi če ni predhodno zahteval objave popravka po 199. členu ZOR.
Da ima dalj časa trajajoča življenska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, enake pravne posledice na področju dedovanja kot skupnost zakoncev, mora biti po vsebini enaka, kot je življenska skupnost med zakoncema. Zunanji znaki take skupnosti so res skupno prebivanje, skupno gospodinjstvo, gospodarka skupnost oz.
ekonomska soodvisnost in pa dejstvo, da veljata tudi v očeh okolja za taka življenska tovariša kot sta mož in žena. Ni pa nujno potrebno, da so prav v vsakem primeru podane vse te okoliščine. Zlasti ni vedno nujno, da sta moški in ženska, ki živita v dalj časa trajajoči življenski skupnosti nepretrgoma skupaj. Tudi pri občasno ločenem življenju gre lahko za življensko skupnost, če sta se partnerja za tak način življenja dogovorila, ali pa če so za tak način življenja objektivni razlogi.
Dejstvo, da lastnik gospodujočega zemljišča v daljšem obdobju ni izvrševal voženj, ker ni imel potrebe po vožnjah, ne more biti razlog za prenehanje služnosti.
ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru - ogrožanje varnosti - upravičen tožilec
Sodišče prve stopnje je nepravilno razložilo določbo čl. 56 KZS.
Izvršitveno dejanje tega kaznivega dejanja, da kdo "seže po nevarnem orodju ali po kakšnem drugem sredstvu, s katerim se lahko telo hudo poškoduje" ne obstoji takrat, ko storilec vzame v roko tako sredstvo, temveč takrat, ko z njim napravi gib, ki kaže, da ga bo tudi uporabil. Konkretna nevarnost kot posledica tega izvršitvenega dejanja pa je izražena takrat, ko se vsak čas lahko pričakuje nastanek kakršnekoli telesne poškodbe. V izreku obtožnega predloga opisano dejanje ima vse znake kaznivega dejanja po čl. 56 KZ RS in zato ni pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da gre le za kaznivo dejanje po čl. 64 KZ RS in da zato javni tožilec ni upravičeni tožilec.
Za presojo, kateri organ je pristojen odločati v denacionalizacijskem postopku, je pomembno, na podlagi katerega zakona, akta oziroma dejanja je prešlo premoženje v državno last, ne pa, na podlagi katerega akta je bilo premoženje vzeto upravičencu iz posesti.
Če pogodbenika nista določila roka za vrnitev posojila in ga tudi ni mogoče določiti iz okoliščin, mora posojilojemalec vrniti posojilo po izteku primernega roka, ki ne more biti krajši od dveh mesecev po zahtevi.
odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost
Če je škoda, povzročena tretjemu, posledica napačnega ravnanja kolesarke in voznika avtomobila, ravnanje obeh pa je v medsebojni vzročni zvezi, ni mogoče šteti, da sta delala neodvisno drug od drugega.