Po ZPPSL začetek stečajnega postopka ne vpliva na pravice do posebnega poplačila iz določenih stvari oz. določenega premoženja, kamor spada tudi zastavna pravica, zato za uveljavljanje teh pravic ne veljajo določbe o preizkusu terjatev iz 125. čl. ZPPSL. Upnik lahko tako uveljavi prerekano ločitveno pravico, neodvisno od poteka stečajnega postopka, stečajni senat pa ni pristojen o tej pravici odločati na način, ki velja za terjatve po 127. čl. ZPPSL. Tak posel je lahko le izpodbojen pod enakimi pogoji, kot velja za vsa pravna dejanja dolžnika iz 112. do 116. čl. ZPPSL. Po novem Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. 67/93) pa je prerekanje ločitvenih pravic posebej urejeno v 143. členu.
Ugovor tožene stranke, da je sporno, ali je tožeča stranka lastnica v najem danih poslovnih prostorov, ni bil upoštevan. Tožena stranka ni trdila, da je ona lastnica spornih poslovnh prostorov.
Sodba zaradi izostanka se po določilu člena 353/2 ZPP ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato mora pritožbeno sodišče v skladu členu 367 ZPP pritožbo, ki uveljavlja le ta pritožbeni razlog, kot nedovoljeno zavreči.
povrnitev negmotne škode - smrt ožjega družinskega člana - renta za izgubljeno preživljanje
Za duševne bolečine ob smrti bližnjega je bila pravnomočno prisojena odškodnina (1.sodba 24.8.1993): vdovi 700.000 SIT (9.971,59 DEM), mdl. otrokom po 500.000 SIT (7.122,56 DEM) in staršema po 350.000 SIT (4.985,79 DEM).
Pri izračunu odškodninske rente mld. otrokom se v nasprotju z določanjem preživnine ne upoštevajo dohodki in prispevki preživelega roditelja, ampak samo tiste prispevke, ki bi jih za mld. otroke iz svojega dohodka prispeval umrli roditelj, če bi še živel.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica
Zapuščinsko sodišče, ki prekine postopek zaradi spora o obsegu zapuščine, napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. Pravica stranke, ki je zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine, glede katere obstaja spor o tem, ali spada v zapuščino, je verjetnejša.
Vsaka stranka ima pravico do odvetnika (prvi odst. 89. čl. ZPP) in če to stori, zaradi tega dejstva ni mogoče sklepati o dobrem gmotnem položaju takšne stranke.
presumpcija umika tožbe - nasprotje v izreku sodbe
Presumpcijo umika iz 499. čl. ZPP je sodišče uporabilo samo za procesne obresti, ne pa tudi za stroške iz sklepa o izvršbi - s tem pa sta si v nasprotju tudi prvi in četrti odstavek izreka.
S tem, ko je sodišče ponovno odločalo o zahtevku, o katerem je že pravnomočno razsojeno, je podana kršitev določb pravdnega postopka iz 354/2-11 člena ZPP.
ZD člen 28, 28/4, 110, 110/1, 28, 28/4, 110, 110/1.
izročilna pogodba - položaj izročenega premoženja - ugotovitev vrednosti zapuščine
Izročeni deli premoženja se štejejo po izročiteljevi smrti kot darila le v obsegu, v katerem je mogoče izročevalčeva razpolaganja šteti kot neodplačna, se pravi samo v razliki vrednosti izročenega premoženja in plačila v kakršnikoli obliki, ki ga dajo prevzemniki.
Kadar o dejanski podlagi izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti, ker nima razlogov, je s tem storjena bistvena kršitev pravdnega postopka iz 354/2-13 člena ZPP.
nova dejstva v pritožbi v postopku v gospodarskih sporih
Po členu 496.a ZPP je mogoče v gospodarskih sporih v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze samo, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti v postopku na prvi stopnji.
postopek v sporih majhne vrednosti - odsotnost tožnika s prvega naroka za glavno obravnavo - presumpcija umika tožbe
Določba 1. odstavka 465 člena ZPP, po kateri se šteje, da je tožnik tožbo umaknil, če v sporu majhne vrednosti ni prišel na prvi narok za glavno obravnavo, je kogentnega značaja.
Kadar tožeča stranka opirala svoj odškodninski zahtevek na 2-letno garancijo tožene stranke iz gradbene podgodbe, je pravna podlaga za plačilo odškodnine člen 504 ZOR in ne člen 618 istega zakona.
Odškodninska odgovornost iz garancije pa temelji na objektivni odgovornosti dajalca garancije.
Sodišče prve stopnje je sicer s spremembo plačilnega naloga kršilo določilo člena 451/IV ZPP, po katerem sodišče po ugovoru odloči, ali ostane plačilni nalog v veljavi, ali pa ga razveljavi. Opisano ravnanje pa ne predstavlja absolutne bistvene kršitve in tudi ne relativne kršitve.
Za tožečo stranko je naročnik cestnega prevoza v tujini - tožena stranka, ki je tudi sama dobila plačilo v tuji valuti. Zato je prvostopno sodišče pravilno uporabilo takrat veljavne predpise o plačilu cestnega prevoza v tujini v tuji valuti.