V primeru, ko je udeleženec - intervenient iz 1. odst. 30. člena ZNP zamudil objektivni 5-letni rok za obnovo postopka, sodišče ne ugotavlja njegovega pravnega interesa za vložitev pravnega sredstva.
Obtoženec v lastni zadevi ne more biti hkrati še pooblaščenec ali zagovornik. Zato je potrebno njegovo pritožbo, ko se je v svojo korist pritožil kot nekakšen ženin pooblaščenec, po 368. členu ZKP kot nedovoljeno zavreči.
ZOR člen 436, 436/1, 440, 440/1, 440/2, 436, 436/1, 440, 440/1, 440/2.
razmerje med prevzemnikom in dolžnikom - odstop terjatve
Na podlagi pogodbe o odstopu terjatve se spremeni zgolj upnik v obligacijskem razmerju, ki postane namesto odstopnika prevzemnik terjatve. Dolžnik pa lahko proti prevzemniku uveljavlja vse ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal tudi proti odstopniku. Zato v primeru, da dolžnik ugovarja obstoju in višini terjatve, ne zadostuje zgolj predložena pogodba o odstopu terjatve, ampak mora prevzemnik z ustreznimi dokazili svoje s cesijo prenesene terjatve tudi dokazati.
Po tem, ko je sodišče prve stopnje v postopku za preklic pogojne obsodbe ugotovilo, da obsojenec ni izpolnil posebnega pogoja, je pogojno obsodbo preklicalo. Zatem je obsojenec posebni pogoj izpolnil ter se tudi pritožil zoper sodbo sodišča prve stopnje. Ker je bil posebni pogoj izpolnil, je pritožbeno sodišče s sklepom stavilo postopek za preklic pogojne obsodbe.
Dveletni zastaralni rok iz 113. člena Zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu (Ur. list SFRJ št. 2/74) pride v poštev le tedaj, kadar se zahteva od prevoznikov odškodnina za škodo, povzročeno z nekrivdnim ravnanjem njegovega delavca, torej na podlagi poostrene prevoznikove odgovornosti. Kadar pa prevoznik odgovorja za škodo zaradi krivdnega ravnanja njegovega delavca na podlagi 170. člena ZOR, pride v poštev splošni zastaralni rok po ZOR.
Če stečajni upravitelj upniku prizna prijavljeno terjatev, ni podan upnikov pravni interes za tožbo na ugotovitev njenega obstoja. Tak pravni interes dobi upnik šele s sklepom o napotitvi na pravdo.
Za veljavnost sporazuma o odpustu dolga po 344. členu ZOR ni potrebno, da bi dolžnik izrecno privolil v upnikov odpust, pač pa zadostujejo že konkludentna dejanja.
Po ZPPSL začetek stečajnega postopka ne vpliva na pravice do posebnega poplačila iz določenih stvari oz. določenega premoženja, kamor spada tudi zastavna pravica, zato za uveljavljanje teh pravic ne veljajo določbe o preizkusu terjatev iz 125. čl. ZPPSL. Upnik lahko tako uveljavi prerekano ločitveno pravico, neodvisno od poteka stečajnega postopka, stečajni senat pa ni pristojen o tej pravici odločati na način, ki velja za terjatve po 127. čl. ZPPSL. Tak posel je lahko le izpodbojen pod enakimi pogoji, kot velja za vsa pravna dejanja dolžnika iz 112. do 116. čl. ZPPSL. Po novem Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. 67/93) pa je prerekanje ločitvenih pravic posebej urejeno v 143. členu.
Dejstvo, da je pooblaščenka tožene stranke imela isti dan obravnavo tudi pred drugim sodiščem, samo po sebi ni opravičljiv razlog za preložitev glavne obravnave. Sodišče je dolžno stranke obvestiti le, če je predlogu za preložitev obravnave ugodeno. Ker je tožena stranka zatrjevala, da je izdobavljeno blago reklamirala, je sodišče pravilno uporabilo pravilo o dokaznem bremenu, ko je zaključilo, da tožena stranka teh svojih trditev ni dokazala.
Ni pogojev za prekinitev pravdnega postopka, če priča živi v Republiki Srbiji.
Z dejstvom, da priča, katere zaslišanje je prvič predlagano v pritožbi, živi v Republiki Srbiji, tožena stranka ni izkazala za verjetno, do izvedbe tega dokaza ni mogla predlagati do konca glavne obravnave.
Uporabniki hišniških stanovanj, ki po uveljavitvi stanovanjskega zakona na opravljajo hišniških funkcij in nimajo sklenjene z lastnikom najemne pogodbe, uporabljajo stanovanje nezakonito.
lastna menica - pravočasnost protesta - zahtevek za izplačilo menice proti izdajatelju
Izdajatelj lastne menice odgovarja kot akceptant trasirane menice. Zaradi nepravočasnega protesta imetnik menice ne izgubi pravice do plačila zoper izdajatelja lastne menice.
potrebni pravdni stroški - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi
Če tožnik vloži zoper istega toženca več tožb z zahtevki, ki bi jih bilo mogoče tudi združiti v eni tožbi, to še ni razlog, da se ji kot nepotrebni ne prisodijo vsi pravdni (in izvršilni) stroški, razen če je do vložitve več tožb namesto ene same prišlo z zlorabo procesnih pravic. V izreku o pravdnih stroških, s katerim stranki niso prisojeni vsi zahtevani stroški, je vsebovan tudi izrek o zavrnitvi višjih stroškov od zahtevanih.
kasko zavarovanje - omejitve in izključitve zavarovalnega kritja
S samim dejstvom, da je tožnikov avto zaradi podtaknjenega neznanega eksploziva razneslo v času desetdnevne vojne v R Sloveniji, še ni dokazano, da je škodo povzročila vojna operacija ali upor oziroma vojni dogodek.
Če se pogodbeni stranki dogovorita v pogodbi za drugačen odpovedni rok za izpraznitev poslovnega prostora, mora sodišče upoštevati določila pogodbe in ne ZPSPP.
Po prvem odstavku 99 člena ZPPSL sodišče od dneva začetka stečaja ne sme dovoliti izvršbe, po drugem odstavku tega člena pa izvršbo, ki je v teku prekine. Določilo II. odstavka 99. člena ZPPSL ne prekinja vsakega uvedenega izvršilnega postopka, temveč samo tistega, ki je že v fazi, ko je nastala pravica do ločenega poplačila zaradi zastavne pravice.