V primeru, ko je udeleženec - intervenient iz 1. odst. 30. člena ZNP zamudil objektivni 5-letni rok za obnovo postopka, sodišče ne ugotavlja njegovega pravnega interesa za vložitev pravnega sredstva.
ZTLR člen 15, 15/4, 15, 15/4. ZPP (1977) člen 201, 201.
nujno sosporništvo - solastnina
Vsak solastnik hiše je upravičen odpovedati pogodbo o najemu poslovnih prostorov v tej hiši brez naloga ostalih solastnikov, ker v tem primeru ne gre za nujno sosporništvo na aktivni strani.
Za veljavnost sporazuma o odpustu dolga po 344. členu ZOR ni potrebno, da bi dolžnik izrecno privolil v upnikov odpust, pač pa zadostujejo že konkludentna dejanja.
ZOR člen 436, 436/1, 440, 440/1, 440/2, 436, 436/1, 440, 440/1, 440/2.
razmerje med prevzemnikom in dolžnikom - odstop terjatve
Na podlagi pogodbe o odstopu terjatve se spremeni zgolj upnik v obligacijskem razmerju, ki postane namesto odstopnika prevzemnik terjatve. Dolžnik pa lahko proti prevzemniku uveljavlja vse ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal tudi proti odstopniku. Zato v primeru, da dolžnik ugovarja obstoju in višini terjatve, ne zadostuje zgolj predložena pogodba o odstopu terjatve, ampak mora prevzemnik z ustreznimi dokazili svoje s cesijo prenesene terjatve tudi dokazati.
Obtoženec v lastni zadevi ne more biti hkrati še pooblaščenec ali zagovornik. Zato je potrebno njegovo pritožbo, ko se je v svojo korist pritožil kot nekakšen ženin pooblaščenec, po 368. členu ZKP kot nedovoljeno zavreči.
V naročilnicah/pogodbi o prevozu z dne 30.7.1991 je kot plačnik prevozov navedena tožena stranka. Tako določbe 34. čl. Zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu in 2. odst. 659. čl. in 1. odst. 670. čl. ZOR ne pridejo v poštev. Prejemnik se namreč s prevzemom pošiljke in podpisom voznega lista ne zaveže plačati prevoza, če je v voznem listu kot plačnik označena tretja oseba (ki torej ni ne pošiljatelj ne prejemnik).
Po tem, ko je sodišče prve stopnje v postopku za preklic pogojne obsodbe ugotovilo, da obsojenec ni izpolnil posebnega pogoja, je pogojno obsodbo preklicalo. Zatem je obsojenec posebni pogoj izpolnil ter se tudi pritožil zoper sodbo sodišča prve stopnje. Ker je bil posebni pogoj izpolnil, je pritožbeno sodišče s sklepom stavilo postopek za preklic pogojne obsodbe.
Dejstvo, da je pooblaščenka tožene stranke imela isti dan obravnavo tudi pred drugim sodiščem, samo po sebi ni opravičljiv razlog za preložitev glavne obravnave. Sodišče je dolžno stranke obvestiti le, če je predlogu za preložitev obravnave ugodeno. Ker je tožena stranka zatrjevala, da je izdobavljeno blago reklamirala, je sodišče pravilno uporabilo pravilo o dokaznem bremenu, ko je zaključilo, da tožena stranka teh svojih trditev ni dokazala.
prošnja za vrnitev v prejšnje stanje - pooblaščenec
Razlog, da pooblaščenec zasebnega tožilca ni prišel na glavno obravnavo, čeprav je bil v redu povabljen, ker je ob istem času bil navzoč na razglasitvi in obrazložitvi sodbe v neki drugi kazenski zadevi, ne predstavlja opravičenega vzroka, zaradi katerega ni mogel priti na glavno obravnavo in zato prošnja za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljena.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - položaj izročenega premoženja
Premoženje, ki so ga zapustnikovi potomci pridobili z izročilno pogodbo, ki so jo tudi vsi podpisali, se ne upošteva pri ugotavljanju vrednosti zapuščine. Zato ima zapustnikov sin pravico do nujnega dednega deleža na denacionaliziranem premoženju, ki ga je zapustnik z oporoko zapustil pritožnicama že po sklenitvi izročilne pogodbe. Ta se na denacionalizirano premoženje ni nanašala.
preživnina za razvezanega zakonca - nepreskrbljeni zakonec
Tožnice ni mogoče šteti za nepreskrbljenega zakonca, ki nima sredstev za življenje, glede na njeno solastništvo na znatnem skupnem premoženju obeh pravdnih strank. Tako ni podan pogoj za naložitev obveznosti njenega preživljanja tožencu, ki ima majhne osebne dohodke in preživninske obveznosti do dveh otrok.
Po ZPPSL začetek stečajnega postopka ne vpliva na pravice do posebnega poplačila iz določenih stvari oz. določenega premoženja, kamor spada tudi zastavna pravica, zato za uveljavljanje teh pravic ne veljajo določbe o preizkusu terjatev iz 125. čl. ZPPSL. Upnik lahko tako uveljavi prerekano ločitveno pravico, neodvisno od poteka stečajnega postopka, stečajni senat pa ni pristojen o tej pravici odločati na način, ki velja za terjatve po 127. čl. ZPPSL. Tak posel je lahko le izpodbojen pod enakimi pogoji, kot velja za vsa pravna dejanja dolžnika iz 112. do 116. čl. ZPPSL. Po novem Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. 67/93) pa je prerekanje ločitvenih pravic posebej urejeno v 143. členu.
Uporabniki hišniških stanovanj, ki po uveljavitvi stanovanjskega zakona na opravljajo hišniških funkcij in nimajo sklenjene z lastnikom najemne pogodbe, uporabljajo stanovanje nezakonito.
Dveletni zastaralni rok iz 113. člena Zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu (Ur. list SFRJ št. 2/74) pride v poštev le tedaj, kadar se zahteva od prevoznikov odškodnina za škodo, povzročeno z nekrivdnim ravnanjem njegovega delavca, torej na podlagi poostrene prevoznikove odgovornosti. Kadar pa prevoznik odgovorja za škodo zaradi krivdnega ravnanja njegovega delavca na podlagi 170. člena ZOR, pride v poštev splošni zastaralni rok po ZOR.
kasko zavarovanje - omejitve in izključitve zavarovalnega kritja
S samim dejstvom, da je tožnikov avto zaradi podtaknjenega neznanega eksploziva razneslo v času desetdnevne vojne v R Sloveniji, še ni dokazano, da je škodo povzročila vojna operacija ali upor oziroma vojni dogodek.
Predpisi o odlogu plačil za investicijska dela v Iraku, objavljeni v tajnih uradnih listih SFRJ, so povzročili nastanek določenih pravnih posledic že v času, ko njihova veljavnost ni bila sporna. Teh posledic sedaj ni mogoče spreminjati ali odpravljati za nazaj.
Resolucija Varnostnega sveta OZN o gospodarski blokadi ZRJ in zakon o njenem izvajanju ne predstavljata ovire za sojenje o že nastalih pravnih razmerjih med osebami z območja ZRJ in domačimi osebami in ne razloga za prenehanje pooblastila, ki ga je stranka z območja Republike Srbije dala odvetniku v Republiki Sloveniji. Zato tudi ni razloga, da bi moralo sodišče prekiniti pravdo med tožečo stranko iz Republike Srbije, ki ima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, in toženo stranko iz Republike Slovenije.
Za določitev obrestne mere zamudnih obresti za obveznost, izraženo v tuji valuti, se smiselno uporablja določba 3. odst. 399. člena ZOR.
Pred slovenskim sodiščem je mogoče vsako denarno obveznost uveljavljati v tolarjih.
Ni pogojev za prekinitev pravdnega postopka, če priča živi v Republiki Srbiji.
Z dejstvom, da priča, katere zaslišanje je prvič predlagano v pritožbi, živi v Republiki Srbiji, tožena stranka ni izkazala za verjetno, do izvedbe tega dokaza ni mogla predlagati do konca glavne obravnave.