Predpisi o odlogu plačil za investicijska dela v Iraku, objavljeni v tajnih uradnih listih SFRJ, so povzročili nastanek določenih pravnih posledic že v času, ko njihova veljavnost ni bila sporna. Teh posledic sedaj ni mogoče spreminjati ali odpravljati za nazaj.
Resolucija Varnostnega sveta OZN o gospodarski blokadi ZRJ in zakon o njenem izvajanju ne predstavljata ovire za sojenje o že nastalih pravnih razmerjih med osebami z območja ZRJ in domačimi osebami in ne razloga za prenehanje pooblastila, ki ga je stranka z območja Republike Srbije dala odvetniku v Republiki Sloveniji. Zato tudi ni razloga, da bi moralo sodišče prekiniti pravdo med tožečo stranko iz Republike Srbije, ki ima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, in toženo stranko iz Republike Slovenije.
Za določitev obrestne mere zamudnih obresti za obveznost, izraženo v tuji valuti, se smiselno uporablja določba 3. odst. 399. člena ZOR.
Pred slovenskim sodiščem je mogoče vsako denarno obveznost uveljavljati v tolarjih.
Če se pogodbeni stranki dogovorita v pogodbi za drugačen odpovedni rok za izpraznitev poslovnega prostora, mora sodišče upoštevati določila pogodbe in ne ZPSPP.
Če stečajni upravitelj upniku prizna prijavljeno terjatev, ni podan upnikov pravni interes za tožbo na ugotovitev njenega obstoja. Tak pravni interes dobi upnik šele s sklepom o napotitvi na pravdo.
lastna menica - pravočasnost protesta - zahtevek za izplačilo menice proti izdajatelju
Izdajatelj lastne menice odgovarja kot akceptant trasirane menice. Zaradi nepravočasnega protesta imetnik menice ne izgubi pravice do plačila zoper izdajatelja lastne menice.
Dejstvo, da je pooblaščenka tožene stranke imela isti dan obravnavo tudi pred drugim sodiščem, samo po sebi ni opravičljiv razlog za preložitev glavne obravnave. Sodišče je dolžno stranke obvestiti le, če je predlogu za preložitev obravnave ugodeno. Ker je tožena stranka zatrjevala, da je izdobavljeno blago reklamirala, je sodišče pravilno uporabilo pravilo o dokaznem bremenu, ko je zaključilo, da tožena stranka teh svojih trditev ni dokazala.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - položaj izročenega premoženja
Premoženje, ki so ga zapustnikovi potomci pridobili z izročilno pogodbo, ki so jo tudi vsi podpisali, se ne upošteva pri ugotavljanju vrednosti zapuščine. Zato ima zapustnikov sin pravico do nujnega dednega deleža na denacionaliziranem premoženju, ki ga je zapustnik z oporoko zapustil pritožnicama že po sklenitvi izročilne pogodbe. Ta se na denacionalizirano premoženje ni nanašala.
Če dva delavca obrtne zadruge skupaj z njenimi številnimi kooperanti ustanovita družbo, ki opravlja enako dejavnost, kot kooperanti - cestni prevoz, potem ni vzročne zveze med njunim ravnanjem in škodo, ki je nastala obrtni zadrugi z zmanjšanjem provizij za organizacijo prevozov, zaradi česar odškodninski zahtevek zoper njiju ni utemeljen. Zahtevek za izbris dejavnosti cestnih prevozov in s tem povezanih dejavnosti pa glede na to, da kooperantom obrtne zadruge ni mogoče prepovedati, da se za opravljanje svoje dejavnosti organizirajo kako drugače, ni v skladu s 178.a členom ZPod.
Po 20. čl. ZOR-a velja načelo, da predpisi, ki urejajo obligacijskopravna območja niso prisilne narave, zaradi česar lahko udeleženci uredijo svoja razmerja drugače, kot je določeno v tem zakonu, če iz njega ne izhaja prisilna pravnost norme. Pravdni stranki se lahko zato s pogodbo dogovorita za višjo obrestno mero zamudnih obresti, kot je določena z Zakonom o obrestni meri zamudnih obresti v primeru zamude po 1. odst. 277. čl. ZOR-a.
V naročilnicah/pogodbi o prevozu z dne 30.7.1991 je kot plačnik prevozov navedena tožena stranka. Tako določbe 34. čl. Zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu in 2. odst. 659. čl. in 1. odst. 670. čl. ZOR ne pridejo v poštev. Prejemnik se namreč s prevzemom pošiljke in podpisom voznega lista ne zaveže plačati prevoza, če je v voznem listu kot plačnik označena tretja oseba (ki torej ni ne pošiljatelj ne prejemnik).
ZTLR člen 15, 15/4, 15, 15/4. ZPP (1977) člen 201, 201.
nujno sosporništvo - solastnina
Vsak solastnik hiše je upravičen odpovedati pogodbo o najemu poslovnih prostorov v tej hiši brez naloga ostalih solastnikov, ker v tem primeru ne gre za nujno sosporništvo na aktivni strani.
prošnja za vrnitev v prejšnje stanje - pooblaščenec
Razlog, da pooblaščenec zasebnega tožilca ni prišel na glavno obravnavo, čeprav je bil v redu povabljen, ker je ob istem času bil navzoč na razglasitvi in obrazložitvi sodbe v neki drugi kazenski zadevi, ne predstavlja opravičenega vzroka, zaradi katerega ni mogel priti na glavno obravnavo in zato prošnja za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljena.
Nedelje, prazniki in drugi dela prosti dnevi se ne odštevajo od rokov, določenih v zakonu. Le, če je zadnji dan roka praznik, sobota ali drug dan, ko se pri sodišču ne dela, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika.
V primeru, ko je udeleženec - intervenient iz 1. odst. 30. člena ZNP zamudil objektivni 5-letni rok za obnovo postopka, sodišče ne ugotavlja njegovega pravnega interesa za vložitev pravnega sredstva.
kasko zavarovanje - omejitve in izključitve zavarovalnega kritja
S samim dejstvom, da je tožnikov avto zaradi podtaknjenega neznanega eksploziva razneslo v času desetdnevne vojne v R Sloveniji, še ni dokazano, da je škodo povzročila vojna operacija ali upor oziroma vojni dogodek.
Uporabniki hišniških stanovanj, ki po uveljavitvi stanovanjskega zakona na opravljajo hišniških funkcij in nimajo sklenjene z lastnikom najemne pogodbe, uporabljajo stanovanje nezakonito.
Dveletni zastaralni rok iz 113. člena Zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu (Ur. list SFRJ št. 2/74) pride v poštev le tedaj, kadar se zahteva od prevoznikov odškodnina za škodo, povzročeno z nekrivdnim ravnanjem njegovega delavca, torej na podlagi poostrene prevoznikove odgovornosti. Kadar pa prevoznik odgovorja za škodo zaradi krivdnega ravnanja njegovega delavca na podlagi 170. člena ZOR, pride v poštev splošni zastaralni rok po ZOR.
Ni pogojev za prekinitev pravdnega postopka, če priča živi v Republiki Srbiji.
Z dejstvom, da priča, katere zaslišanje je prvič predlagano v pritožbi, živi v Republiki Srbiji, tožena stranka ni izkazala za verjetno, do izvedbe tega dokaza ni mogla predlagati do konca glavne obravnave.
potrebni pravdni stroški - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi
Če tožnik vloži zoper istega toženca več tožb z zahtevki, ki bi jih bilo mogoče tudi združiti v eni tožbi, to še ni razlog, da se ji kot nepotrebni ne prisodijo vsi pravdni (in izvršilni) stroški, razen če je do vložitve več tožb namesto ene same prišlo z zlorabo procesnih pravic. V izreku o pravdnih stroških, s katerim stranki niso prisojeni vsi zahtevani stroški, je vsebovan tudi izrek o zavrnitvi višjih stroškov od zahtevanih.