Uporabniki hišniških stanovanj, ki po uveljavitvi stanovanjskega zakona na opravljajo hišniških funkcij in nimajo sklenjene z lastnikom najemne pogodbe, uporabljajo stanovanje nezakonito.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - položaj izročenega premoženja
Premoženje, ki so ga zapustnikovi potomci pridobili z izročilno pogodbo, ki so jo tudi vsi podpisali, se ne upošteva pri ugotavljanju vrednosti zapuščine. Zato ima zapustnikov sin pravico do nujnega dednega deleža na denacionaliziranem premoženju, ki ga je zapustnik z oporoko zapustil pritožnicama že po sklenitvi izročilne pogodbe. Ta se na denacionalizirano premoženje ni nanašala.
preživnina za razvezanega zakonca - nepreskrbljeni zakonec
Tožnice ni mogoče šteti za nepreskrbljenega zakonca, ki nima sredstev za življenje, glede na njeno solastništvo na znatnem skupnem premoženju obeh pravdnih strank. Tako ni podan pogoj za naložitev obveznosti njenega preživljanja tožencu, ki ima majhne osebne dohodke in preživninske obveznosti do dveh otrok.
potrebni pravdni stroški - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi
Če tožnik vloži zoper istega toženca več tožb z zahtevki, ki bi jih bilo mogoče tudi združiti v eni tožbi, to še ni razlog, da se ji kot nepotrebni ne prisodijo vsi pravdni (in izvršilni) stroški, razen če je do vložitve več tožb namesto ene same prišlo z zlorabo procesnih pravic. V izreku o pravdnih stroških, s katerim stranki niso prisojeni vsi zahtevani stroški, je vsebovan tudi izrek o zavrnitvi višjih stroškov od zahtevanih.
Ni pogojev za prekinitev pravdnega postopka, če priča živi v Republiki Srbiji.
Z dejstvom, da priča, katere zaslišanje je prvič predlagano v pritožbi, živi v Republiki Srbiji, tožena stranka ni izkazala za verjetno, do izvedbe tega dokaza ni mogla predlagati do konca glavne obravnave.
Predpisi o odlogu plačil za investicijska dela v Iraku, objavljeni v tajnih uradnih listih SFRJ, so povzročili nastanek določenih pravnih posledic že v času, ko njihova veljavnost ni bila sporna. Teh posledic sedaj ni mogoče spreminjati ali odpravljati za nazaj.
Resolucija Varnostnega sveta OZN o gospodarski blokadi ZRJ in zakon o njenem izvajanju ne predstavljata ovire za sojenje o že nastalih pravnih razmerjih med osebami z območja ZRJ in domačimi osebami in ne razloga za prenehanje pooblastila, ki ga je stranka z območja Republike Srbije dala odvetniku v Republiki Sloveniji. Zato tudi ni razloga, da bi moralo sodišče prekiniti pravdo med tožečo stranko iz Republike Srbije, ki ima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, in toženo stranko iz Republike Slovenije.
Za določitev obrestne mere zamudnih obresti za obveznost, izraženo v tuji valuti, se smiselno uporablja določba 3. odst. 399. člena ZOR.
Pred slovenskim sodiščem je mogoče vsako denarno obveznost uveljavljati v tolarjih.
lastna menica - pravočasnost protesta - zahtevek za izplačilo menice proti izdajatelju
Izdajatelj lastne menice odgovarja kot akceptant trasirane menice. Zaradi nepravočasnega protesta imetnik menice ne izgubi pravice do plačila zoper izdajatelja lastne menice.
Po prvem odstavku 99 člena ZPPSL sodišče od dneva začetka stečaja ne sme dovoliti izvršbe, po drugem odstavku tega člena pa izvršbo, ki je v teku prekine. Določilo II. odstavka 99. člena ZPPSL ne prekinja vsakega uvedenega izvršilnega postopka, temveč samo tistega, ki je že v fazi, ko je nastala pravica do ločenega poplačila zaradi zastavne pravice.
Nedelje, prazniki in drugi dela prosti dnevi se ne odštevajo od rokov, določenih v zakonu. Le, če je zadnji dan roka praznik, sobota ali drug dan, ko se pri sodišču ne dela, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika.
ZOR člen 295, 295/2, 414, 414/1, 1007, 1007/2, 295, 295/2, 414, 414/1, 1007, 1007/2. ZM člen 31, 31/1, 31/2, 31, 31/1, 31/2.
menica - menično poroštvo
Sprejem bianko menice predstavlja pooblastilo poštenemu imetniku, da lahko pozneje izpolni odredbo za plačilo menice. Ko imetnik menice le-to izpolnil, ima menica vse meničnopravne učinke. Zato je menična zaveza avalista, dana na bianko menici, samostojna. Vendar pa lahko avalist ugovarja, da vsebina menice ni bila izpolnjena v skladu z vsebino osnovnih pogodb. Prav tako pa lahko kot posebna ugovora uveljavlja ugovora antidatiranja (v konkretnem primeru antižigosanja) avala in nepoštene pridobitve menice.
Če je sodišče prve stopnje o odločilnih dejstvih razpravljalo, vendar jih ni navedlo v obrazložitvi svoje odločbe, gre za pomanjkljivo obrazložitev, saj njena vsebina ne pojasnjuje odločitve, vsebovane v izreku.
Kljub temu da je po stečaju od dolžnika mogoče zahtevati samo del izpolnitve, ostane porok (avalist) zavezan za celotno izpolnitev.
Vendar pa porok (avalist) vseeno ni zavezan za toliko terjatve, kolikor je bila poplačana v stečajnem postopku.
Če stečajni upravitelj upniku prizna prijavljeno terjatev, ni podan upnikov pravni interes za tožbo na ugotovitev njenega obstoja. Tak pravni interes dobi upnik šele s sklepom o napotitvi na pravdo.
Če dva delavca obrtne zadruge skupaj z njenimi številnimi kooperanti ustanovita družbo, ki opravlja enako dejavnost, kot kooperanti - cestni prevoz, potem ni vzročne zveze med njunim ravnanjem in škodo, ki je nastala obrtni zadrugi z zmanjšanjem provizij za organizacijo prevozov, zaradi česar odškodninski zahtevek zoper njiju ni utemeljen. Zahtevek za izbris dejavnosti cestnih prevozov in s tem povezanih dejavnosti pa glede na to, da kooperantom obrtne zadruge ni mogoče prepovedati, da se za opravljanje svoje dejavnosti organizirajo kako drugače, ni v skladu s 178.a členom ZPod.
Po 20. čl. ZOR-a velja načelo, da predpisi, ki urejajo obligacijskopravna območja niso prisilne narave, zaradi česar lahko udeleženci uredijo svoja razmerja drugače, kot je določeno v tem zakonu, če iz njega ne izhaja prisilna pravnost norme. Pravdni stranki se lahko zato s pogodbo dogovorita za višjo obrestno mero zamudnih obresti, kot je določena z Zakonom o obrestni meri zamudnih obresti v primeru zamude po 1. odst. 277. čl. ZOR-a.
Dveletni zastaralni rok iz 113. člena Zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu (Ur. list SFRJ št. 2/74) pride v poštev le tedaj, kadar se zahteva od prevoznikov odškodnina za škodo, povzročeno z nekrivdnim ravnanjem njegovega delavca, torej na podlagi poostrene prevoznikove odgovornosti. Kadar pa prevoznik odgovorja za škodo zaradi krivdnega ravnanja njegovega delavca na podlagi 170. člena ZOR, pride v poštev splošni zastaralni rok po ZOR.
Ugovor tožene stranke, da je sporno, ali je tožeča stranka lastnica v najem danih poslovnih prostorov, ni bil upoštevan. Tožena stranka ni trdila, da je ona lastnica spornih poslovnh prostorov.
ZOR člen 546, 546/1, 546/2. ZPP (1977) člen 7, 7/2, 186, 186/1, 187, 187/2, 219, 496a, 496a/1.
pogodba o prodaji na obroke - razdrtje pogodbe - plačilo obrokov kupnine - razveza pogodbe s strani kupca - pravni interes - ugotovitvena tožba - trditveno breme
Pogodba o prodaji na obroke je zaradi neplačevanja kupnine razdrta že z izjavo prodajalca, zato kupec nima pravnega interesa za tožbo na razvezo pogodbe. Pravno korist za tožbo na ugotovitev, da je taka pogodba razdrta, mora tožeča stranka izkazati in navesti dejstva o tem do konca glavne obravnave in je sodišče ne raziskuje uradoma.