kasko zavarovanje - omejitve in izključitve zavarovalnega kritja
S samim dejstvom, da je tožnikov avto zaradi podtaknjenega neznanega eksploziva razneslo v času desetdnevne vojne v R Sloveniji, še ni dokazano, da je škodo povzročila vojna operacija ali upor oziroma vojni dogodek.
Nedelje, prazniki in drugi dela prosti dnevi se ne odštevajo od rokov, določenih v zakonu. Le, če je zadnji dan roka praznik, sobota ali drug dan, ko se pri sodišču ne dela, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika.
Dveletni zastaralni rok iz 113. člena Zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu (Ur. list SFRJ št. 2/74) pride v poštev le tedaj, kadar se zahteva od prevoznikov odškodnina za škodo, povzročeno z nekrivdnim ravnanjem njegovega delavca, torej na podlagi poostrene prevoznikove odgovornosti. Kadar pa prevoznik odgovorja za škodo zaradi krivdnega ravnanja njegovega delavca na podlagi 170. člena ZOR, pride v poštev splošni zastaralni rok po ZOR.
Če stečajni upravitelj upniku prizna prijavljeno terjatev, ni podan upnikov pravni interes za tožbo na ugotovitev njenega obstoja. Tak pravni interes dobi upnik šele s sklepom o napotitvi na pravdo.
Če se pogodbeni stranki dogovorita v pogodbi za drugačen odpovedni rok za izpraznitev poslovnega prostora, mora sodišče upoštevati določila pogodbe in ne ZPSPP.
Ni pogojev za prekinitev pravdnega postopka, če priča živi v Republiki Srbiji.
Z dejstvom, da priča, katere zaslišanje je prvič predlagano v pritožbi, živi v Republiki Srbiji, tožena stranka ni izkazala za verjetno, do izvedbe tega dokaza ni mogla predlagati do konca glavne obravnave.
Ugovor tožene stranke, da je sporno, ali je tožeča stranka lastnica v najem danih poslovnih prostorov, ni bil upoštevan. Tožena stranka ni trdila, da je ona lastnica spornih poslovnh prostorov.
Po ZPPSL začetek stečajnega postopka ne vpliva na pravice do posebnega poplačila iz določenih stvari oz. določenega premoženja, kamor spada tudi zastavna pravica, zato za uveljavljanje teh pravic ne veljajo določbe o preizkusu terjatev iz 125. čl. ZPPSL. Upnik lahko tako uveljavi prerekano ločitveno pravico, neodvisno od poteka stečajnega postopka, stečajni senat pa ni pristojen o tej pravici odločati na način, ki velja za terjatve po 127. čl. ZPPSL. Tak posel je lahko le izpodbojen pod enakimi pogoji, kot velja za vsa pravna dejanja dolžnika iz 112. do 116. čl. ZPPSL. Po novem Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. 67/93) pa je prerekanje ločitvenih pravic posebej urejeno v 143. členu.
Po prvem odstavku 99 člena ZPPSL sodišče od dneva začetka stečaja ne sme dovoliti izvršbe, po drugem odstavku tega člena pa izvršbo, ki je v teku prekine. Določilo II. odstavka 99. člena ZPPSL ne prekinja vsakega uvedenega izvršilnega postopka, temveč samo tistega, ki je že v fazi, ko je nastala pravica do ločenega poplačila zaradi zastavne pravice.
Po tem, ko je sodišče prve stopnje v postopku za preklic pogojne obsodbe ugotovilo, da obsojenec ni izpolnil posebnega pogoja, je pogojno obsodbo preklicalo. Zatem je obsojenec posebni pogoj izpolnil ter se tudi pritožil zoper sodbo sodišča prve stopnje. Ker je bil posebni pogoj izpolnil, je pritožbeno sodišče s sklepom stavilo postopek za preklic pogojne obsodbe.
V naročilnicah/pogodbi o prevozu z dne 30.7.1991 je kot plačnik prevozov navedena tožena stranka. Tako določbe 34. čl. Zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu in 2. odst. 659. čl. in 1. odst. 670. čl. ZOR ne pridejo v poštev. Prejemnik se namreč s prevzemom pošiljke in podpisom voznega lista ne zaveže plačati prevoza, če je v voznem listu kot plačnik označena tretja oseba (ki torej ni ne pošiljatelj ne prejemnik).
Uporabniki hišniških stanovanj, ki po uveljavitvi stanovanjskega zakona na opravljajo hišniških funkcij in nimajo sklenjene z lastnikom najemne pogodbe, uporabljajo stanovanje nezakonito.
Če dva delavca obrtne zadruge skupaj z njenimi številnimi kooperanti ustanovita družbo, ki opravlja enako dejavnost, kot kooperanti - cestni prevoz, potem ni vzročne zveze med njunim ravnanjem in škodo, ki je nastala obrtni zadrugi z zmanjšanjem provizij za organizacijo prevozov, zaradi česar odškodninski zahtevek zoper njiju ni utemeljen. Zahtevek za izbris dejavnosti cestnih prevozov in s tem povezanih dejavnosti pa glede na to, da kooperantom obrtne zadruge ni mogoče prepovedati, da se za opravljanje svoje dejavnosti organizirajo kako drugače, ni v skladu s 178.a členom ZPod.
Po 20. čl. ZOR-a velja načelo, da predpisi, ki urejajo obligacijskopravna območja niso prisilne narave, zaradi česar lahko udeleženci uredijo svoja razmerja drugače, kot je določeno v tem zakonu, če iz njega ne izhaja prisilna pravnost norme. Pravdni stranki se lahko zato s pogodbo dogovorita za višjo obrestno mero zamudnih obresti, kot je določena z Zakonom o obrestni meri zamudnih obresti v primeru zamude po 1. odst. 277. čl. ZOR-a.
ZOR člen 436, 436/1, 440, 440/1, 440/2, 436, 436/1, 440, 440/1, 440/2.
razmerje med prevzemnikom in dolžnikom - odstop terjatve
Na podlagi pogodbe o odstopu terjatve se spremeni zgolj upnik v obligacijskem razmerju, ki postane namesto odstopnika prevzemnik terjatve. Dolžnik pa lahko proti prevzemniku uveljavlja vse ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal tudi proti odstopniku. Zato v primeru, da dolžnik ugovarja obstoju in višini terjatve, ne zadostuje zgolj predložena pogodba o odstopu terjatve, ampak mora prevzemnik z ustreznimi dokazili svoje s cesijo prenesene terjatve tudi dokazati.
Za veljavnost sporazuma o odpustu dolga po 344. členu ZOR ni potrebno, da bi dolžnik izrecno privolil v upnikov odpust, pač pa zadostujejo že konkludentna dejanja.