ZPPSL člen 14, 127, 127/1, 14, 127, 127/1. ZPP (1977) člen 333, 333/2, 333, 333/2.
stečaj - prijava terjatve v stečajnem postopku
Sodišče prve stopnje je utemeljeno z uporabo določila 333/II ZPP v zvezi s členom 14 zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, zavrglo ponovno prijavo o isti terjatvi.
ZPSS člen 28, 31. ZPPSL člen 116, 196. ZPP (1977) člen 112, 112/3.
stečajno pravo - izpodbijanje dolžnikovih pravdnih dejanj - rok za vložitev tožbe - začetek teka roka za vložitev tožbe - uporaba ZPPSL glede na časovno veljavnost
Za stečajne postopke, ki so bili začeti pred 1.1.1994 veljajo vsa materialnopravna in procesna določila ZPPSL 1989, razen procesne določbe glede sestave sodišča v skrajšanem stečajnem postopku.
Šestmesečni rok za vložitev izpodbojne tožbe iz člena 116 ZPPSL 1989 je vezan na začetek stečajnega postopka - torej na čas izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka.
Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo izven naroka, čeprav za to niso bili podani pogoji po 496. čl. ZPP. Med pravdnima strankama je bilo namreč dejansko stanje sporno, kar je razvidno iz obrazložitve sodbe, v kateri sodišče na podlagi ocene predložene dokumentacije ugotavlja, da med strankama ni obstojalo poslovno razmerje. Ker je sodišče ugotavljalo dejansko stanje (in v tem pogledu izvajalo dokaze), je le-to očitno bilo sporno. Sodišče bi zato moralo odločiti po opravljenem naroku in ne izven njega. Torej je s prekršitvijo načela ustnosti zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (po 9. točki 2. odst. 354. čl. ZPP).
ZTLR člen 75, 75. ZIP člen 228, 228/1, 228, 228/1.
ponovno motenje posesti
V primeru ponovnega motenja posesti ima tožnik na podlagi že obstoječega izvršilnega naslova možnost predlagati direktno izvršbo na podlagi določbe 228. člena ZIP. To pomeni, da ob obstoječem izvršilnem naslovu nima pravne koristi, potrebne za vložitev tožbe z identičnim zahtevkom zaradi ponovnega motenja posesti in zato ne more izposlovati meritornega odločanja o tem zahtevku v pravdi.
Predlog za odpravo nepravilnosti v smislu 47. čl. ZIP se lahko nanaša le na dejanja, ki jih opravi uradna oseba, ne pa na tista, ki jih opravi sodnik. V postopku po čl. 47. ZIP ni mogoče postavljati dajatvenih zahtevkov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00337
ZPPSL člen 107, 107. ZPP (1977) člen 333, 333/3, 338, 338/3, 333, 333/3, 338, 338/3. ZOR člen 438, 438/1, 438/2, 440, 440/2, 438, 438/1, 438/2, 440, 440/2.
cesija - pobot v stečaju - pobot v pravdi
Okoliščina, da upnik (cedent) o odstopu ni poprej obvestil dolžnika (cessusa), nima za posledico pravne neveljavnosti odstopa (cesije).
Ima pa za posledico, da novi upnik (cesionar) ne more zahtevati plačila od dolžnika, če je dolžnik medtem plačal dolg cedentu, in da je cedent nasproti cesionarju odškodninsko odgovoren (če ni poskrbel, da je cessus bil obveščen o prenosu terjatve).
Cedent lahko prenese na cesionarja svojo terjatev nasproti cessusu brez privolitve cessusa, cessus pa zaradi tega enostranskega dejanja druge stranke ne more priti v slabši položaj in lahko zato uveljavlja proti cesionarju vse ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal tudi proti svojemu prvotnemu upniku, cedentu. Tako lahko uveljavlja tudi pobotni ugovor, razen v primeru iz 107. čl. ZPPSL (specialna določila ZPPSL imajo namreč prednost pred splošnimi določili ZOR).
Pobotni ugovor je samostojni ugovor (ugovor samostojne nasprotne pravice), ki ne dopušča obsodbe po zahtevku. Pobotni ugovor je materialni ugovor, saj se nanaša na utemeljenost tožbenega zahtevka (toženec namreč predlaga, da naj se tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne).
Pobotni ugovor obvezuje sodišče, da o njem razpravlja. To pomeni, da mora ugotoviti, ali nasprotna (v pobot uveljavljana) terjatev tožene stranke obstoji ali ne. Pri tem odločba o obstoju ali neobstoju terjatve, ki jo je toženec ugovarjal v pobot, postane pravnomočna.
Zato tožena stranka svoje nasprotne terjatve ne more več uveljavljati v drugem postopku med istima strankama.
najemno razmerje - izpolnitev pogodbe - pisna oblika
Oblika, ki je z zakonom predpisana za neko pogodbo ali kakšen drug pravni posel, velja po določbi 90. člena ZOR tudi za pooblastilo za sklenitev te pogodbe oziroma za ta posel. Po določbi drugega odstavka 12. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih pa mora biti pogodba o najemu poslovnih prostorov sklenjena v pismeni obliki, pogodba, ki ni sklenjena v pismeni obliki, pa ni veljavna. Iz tega izhaja, da bi lahko tožeča stranka terjala izpolnitev obveznosti iz najemne pogodbe od toženca, ki se jo je zavezal izpolniti (plačevati najemnino) le nasproti najemodajalcem - lastnikom, samo na podlagi ustreznega pismenega pooblastila slednjih.
lastna menica - pravočasnost protesta - zahtevek za izplačilo menice proti izdajatelju
Izdajatelj lastne menice odgovarja kot akceptant trasirane menice. Zaradi nepravočasnega protesta imetnik menice ne izgubi pravice do plačila zoper izdajatelja lastne menice.
Ugovor tožene stranke, da je sporno, ali je tožeča stranka lastnica v najem danih poslovnih prostorov, ni bil upoštevan. Tožena stranka ni trdila, da je ona lastnica spornih poslovnh prostorov.
Predpisi o odlogu plačil za investicijska dela v Iraku, objavljeni v tajnih uradnih listih SFRJ, so povzročili nastanek določenih pravnih posledic že v času, ko njihova veljavnost ni bila sporna. Teh posledic sedaj ni mogoče spreminjati ali odpravljati za nazaj.
Resolucija Varnostnega sveta OZN o gospodarski blokadi ZRJ in zakon o njenem izvajanju ne predstavljata ovire za sojenje o že nastalih pravnih razmerjih med osebami z območja ZRJ in domačimi osebami in ne razloga za prenehanje pooblastila, ki ga je stranka z območja Republike Srbije dala odvetniku v Republiki Sloveniji. Zato tudi ni razloga, da bi moralo sodišče prekiniti pravdo med tožečo stranko iz Republike Srbije, ki ima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, in toženo stranko iz Republike Slovenije.
Za določitev obrestne mere zamudnih obresti za obveznost, izraženo v tuji valuti, se smiselno uporablja določba 3. odst. 399. člena ZOR.
Pred slovenskim sodiščem je mogoče vsako denarno obveznost uveljavljati v tolarjih.
Če dva delavca obrtne zadruge skupaj z njenimi številnimi kooperanti ustanovita družbo, ki opravlja enako dejavnost, kot kooperanti - cestni prevoz, potem ni vzročne zveze med njunim ravnanjem in škodo, ki je nastala obrtni zadrugi z zmanjšanjem provizij za organizacijo prevozov, zaradi česar odškodninski zahtevek zoper njiju ni utemeljen. Zahtevek za izbris dejavnosti cestnih prevozov in s tem povezanih dejavnosti pa glede na to, da kooperantom obrtne zadruge ni mogoče prepovedati, da se za opravljanje svoje dejavnosti organizirajo kako drugače, ni v skladu s 178.a členom ZPod.
Po 20. čl. ZOR-a velja načelo, da predpisi, ki urejajo obligacijskopravna območja niso prisilne narave, zaradi česar lahko udeleženci uredijo svoja razmerja drugače, kot je določeno v tem zakonu, če iz njega ne izhaja prisilna pravnost norme. Pravdni stranki se lahko zato s pogodbo dogovorita za višjo obrestno mero zamudnih obresti, kot je določena z Zakonom o obrestni meri zamudnih obresti v primeru zamude po 1. odst. 277. čl. ZOR-a.
Po tem, ko je sodišče prve stopnje v postopku za preklic pogojne obsodbe ugotovilo, da obsojenec ni izpolnil posebnega pogoja, je pogojno obsodbo preklicalo. Zatem je obsojenec posebni pogoj izpolnil ter se tudi pritožil zoper sodbo sodišča prve stopnje. Ker je bil posebni pogoj izpolnil, je pritožbeno sodišče s sklepom stavilo postopek za preklic pogojne obsodbe.
Dveletni zastaralni rok iz 113. člena Zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu (Ur. list SFRJ št. 2/74) pride v poštev le tedaj, kadar se zahteva od prevoznikov odškodnina za škodo, povzročeno z nekrivdnim ravnanjem njegovega delavca, torej na podlagi poostrene prevoznikove odgovornosti. Kadar pa prevoznik odgovorja za škodo zaradi krivdnega ravnanja njegovega delavca na podlagi 170. člena ZOR, pride v poštev splošni zastaralni rok po ZOR.
ZOR člen 295, 295/2, 414, 414/1, 1007, 1007/2, 295, 295/2, 414, 414/1, 1007, 1007/2. ZM člen 31, 31/1, 31/2, 31, 31/1, 31/2.
menica - menično poroštvo
Sprejem bianko menice predstavlja pooblastilo poštenemu imetniku, da lahko pozneje izpolni odredbo za plačilo menice. Ko imetnik menice le-to izpolnil, ima menica vse meničnopravne učinke. Zato je menična zaveza avalista, dana na bianko menici, samostojna. Vendar pa lahko avalist ugovarja, da vsebina menice ni bila izpolnjena v skladu z vsebino osnovnih pogodb. Prav tako pa lahko kot posebna ugovora uveljavlja ugovora antidatiranja (v konkretnem primeru antižigosanja) avala in nepoštene pridobitve menice.
Če je sodišče prve stopnje o odločilnih dejstvih razpravljalo, vendar jih ni navedlo v obrazložitvi svoje odločbe, gre za pomanjkljivo obrazložitev, saj njena vsebina ne pojasnjuje odločitve, vsebovane v izreku.
Kljub temu da je po stečaju od dolžnika mogoče zahtevati samo del izpolnitve, ostane porok (avalist) zavezan za celotno izpolnitev.
Vendar pa porok (avalist) vseeno ni zavezan za toliko terjatve, kolikor je bila poplačana v stečajnem postopku.
Dejstvo, da je pooblaščenka tožene stranke imela isti dan obravnavo tudi pred drugim sodiščem, samo po sebi ni opravičljiv razlog za preložitev glavne obravnave. Sodišče je dolžno stranke obvestiti le, če je predlogu za preložitev obravnave ugodeno. Ker je tožena stranka zatrjevala, da je izdobavljeno blago reklamirala, je sodišče pravilno uporabilo pravilo o dokaznem bremenu, ko je zaključilo, da tožena stranka teh svojih trditev ni dokazala.
Če se pogodbeni stranki dogovorita v pogodbi za drugačen odpovedni rok za izpraznitev poslovnega prostora, mora sodišče upoštevati določila pogodbe in ne ZPSPP.