Tožeča stranka ni dolžna navesti pravne podlage svojega tožbenega zahtevka, temveč mora navesti le dejstva, na katera opira svoj tožbeni zahtevek in dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo.
Sodišče pa je dolžno ugotoviti dejansko stanje in ga presoditi z vseh možnih pravnih vidikov ter v sodbi navesti pravno podlago svoje odločitve. Če v sodbi ne navede, na kateri dejanski in pravni podlagi je tožbeni zahtevek utemeljen stori bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker sodbe ni mogoče preizkusiti.
ZPPSL člen 14, 127, 127/1, 14, 127, 127/1. ZPP (1977) člen 333, 333/2, 333, 333/2.
stečaj - prijava terjatve v stečajnem postopku
Sodišče prve stopnje je utemeljeno z uporabo določila 333/II ZPP v zvezi s členom 14 zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, zavrglo ponovno prijavo o isti terjatvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00337
ZPPSL člen 107, 107. ZPP (1977) člen 333, 333/3, 338, 338/3, 333, 333/3, 338, 338/3. ZOR člen 438, 438/1, 438/2, 440, 440/2, 438, 438/1, 438/2, 440, 440/2.
cesija - pobot v stečaju - pobot v pravdi
Okoliščina, da upnik (cedent) o odstopu ni poprej obvestil dolžnika (cessusa), nima za posledico pravne neveljavnosti odstopa (cesije).
Ima pa za posledico, da novi upnik (cesionar) ne more zahtevati plačila od dolžnika, če je dolžnik medtem plačal dolg cedentu, in da je cedent nasproti cesionarju odškodninsko odgovoren (če ni poskrbel, da je cessus bil obveščen o prenosu terjatve).
Cedent lahko prenese na cesionarja svojo terjatev nasproti cessusu brez privolitve cessusa, cessus pa zaradi tega enostranskega dejanja druge stranke ne more priti v slabši položaj in lahko zato uveljavlja proti cesionarju vse ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal tudi proti svojemu prvotnemu upniku, cedentu. Tako lahko uveljavlja tudi pobotni ugovor, razen v primeru iz 107. čl. ZPPSL (specialna določila ZPPSL imajo namreč prednost pred splošnimi določili ZOR).
Pobotni ugovor je samostojni ugovor (ugovor samostojne nasprotne pravice), ki ne dopušča obsodbe po zahtevku. Pobotni ugovor je materialni ugovor, saj se nanaša na utemeljenost tožbenega zahtevka (toženec namreč predlaga, da naj se tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne).
Pobotni ugovor obvezuje sodišče, da o njem razpravlja. To pomeni, da mora ugotoviti, ali nasprotna (v pobot uveljavljana) terjatev tožene stranke obstoji ali ne. Pri tem odločba o obstoju ali neobstoju terjatve, ki jo je toženec ugovarjal v pobot, postane pravnomočna.
Zato tožena stranka svoje nasprotne terjatve ne more več uveljavljati v drugem postopku med istima strankama.
Predlog za odpravo nepravilnosti v smislu 47. čl. ZIP se lahko nanaša le na dejanja, ki jih opravi uradna oseba, ne pa na tista, ki jih opravi sodnik. V postopku po čl. 47. ZIP ni mogoče postavljati dajatvenih zahtevkov.
ZPSS člen 28, 31. ZPPSL člen 116, 196. ZPP (1977) člen 112, 112/3.
stečajno pravo - izpodbijanje dolžnikovih pravdnih dejanj - rok za vložitev tožbe - začetek teka roka za vložitev tožbe - uporaba ZPPSL glede na časovno veljavnost
Za stečajne postopke, ki so bili začeti pred 1.1.1994 veljajo vsa materialnopravna in procesna določila ZPPSL 1989, razen procesne določbe glede sestave sodišča v skrajšanem stečajnem postopku.
Šestmesečni rok za vložitev izpodbojne tožbe iz člena 116 ZPPSL 1989 je vezan na začetek stečajnega postopka - torej na čas izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka.
najemno razmerje - izpolnitev pogodbe - pisna oblika
Oblika, ki je z zakonom predpisana za neko pogodbo ali kakšen drug pravni posel, velja po določbi 90. člena ZOR tudi za pooblastilo za sklenitev te pogodbe oziroma za ta posel. Po določbi drugega odstavka 12. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih pa mora biti pogodba o najemu poslovnih prostorov sklenjena v pismeni obliki, pogodba, ki ni sklenjena v pismeni obliki, pa ni veljavna. Iz tega izhaja, da bi lahko tožeča stranka terjala izpolnitev obveznosti iz najemne pogodbe od toženca, ki se jo je zavezal izpolniti (plačevati najemnino) le nasproti najemodajalcem - lastnikom, samo na podlagi ustreznega pismenega pooblastila slednjih.
Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo izven naroka, čeprav za to niso bili podani pogoji po 496. čl. ZPP. Med pravdnima strankama je bilo namreč dejansko stanje sporno, kar je razvidno iz obrazložitve sodbe, v kateri sodišče na podlagi ocene predložene dokumentacije ugotavlja, da med strankama ni obstojalo poslovno razmerje. Ker je sodišče ugotavljalo dejansko stanje (in v tem pogledu izvajalo dokaze), je le-to očitno bilo sporno. Sodišče bi zato moralo odločiti po opravljenem naroku in ne izven njega. Torej je s prekršitvijo načela ustnosti zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (po 9. točki 2. odst. 354. čl. ZPP).
ZTLR člen 75, 75. ZIP člen 228, 228/1, 228, 228/1.
ponovno motenje posesti
V primeru ponovnega motenja posesti ima tožnik na podlagi že obstoječega izvršilnega naslova možnost predlagati direktno izvršbo na podlagi določbe 228. člena ZIP. To pomeni, da ob obstoječem izvršilnem naslovu nima pravne koristi, potrebne za vložitev tožbe z identičnim zahtevkom zaradi ponovnega motenja posesti in zato ne more izposlovati meritornega odločanja o tem zahtevku v pravdi.
Če stečajni upravitelj upniku prizna prijavljeno terjatev, ni podan upnikov pravni interes za tožbo na ugotovitev njenega obstoja. Tak pravni interes dobi upnik šele s sklepom o napotitvi na pravdo.
Če se pogodbeni stranki dogovorita v pogodbi za drugačen odpovedni rok za izpraznitev poslovnega prostora, mora sodišče upoštevati določila pogodbe in ne ZPSPP.
Ugovor tožene stranke, da je sporno, ali je tožeča stranka lastnica v najem danih poslovnih prostorov, ni bil upoštevan. Tožena stranka ni trdila, da je ona lastnica spornih poslovnh prostorov.
Nedelje, prazniki in drugi dela prosti dnevi se ne odštevajo od rokov, določenih v zakonu. Le, če je zadnji dan roka praznik, sobota ali drug dan, ko se pri sodišču ne dela, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika.
ZOR člen 546, 546/1, 546/2. ZPP (1977) člen 7, 7/2, 186, 186/1, 187, 187/2, 219, 496a, 496a/1.
pogodba o prodaji na obroke - razdrtje pogodbe - plačilo obrokov kupnine - razveza pogodbe s strani kupca - pravni interes - ugotovitvena tožba - trditveno breme
Pogodba o prodaji na obroke je zaradi neplačevanja kupnine razdrta že z izjavo prodajalca, zato kupec nima pravnega interesa za tožbo na razvezo pogodbe. Pravno korist za tožbo na ugotovitev, da je taka pogodba razdrta, mora tožeča stranka izkazati in navesti dejstva o tem do konca glavne obravnave in je sodišče ne raziskuje uradoma.
ZOR člen 295, 295/2, 414, 414/1, 1007, 1007/2, 295, 295/2, 414, 414/1, 1007, 1007/2. ZM člen 31, 31/1, 31/2, 31, 31/1, 31/2.
menica - menično poroštvo
Sprejem bianko menice predstavlja pooblastilo poštenemu imetniku, da lahko pozneje izpolni odredbo za plačilo menice. Ko imetnik menice le-to izpolnil, ima menica vse meničnopravne učinke. Zato je menična zaveza avalista, dana na bianko menici, samostojna. Vendar pa lahko avalist ugovarja, da vsebina menice ni bila izpolnjena v skladu z vsebino osnovnih pogodb. Prav tako pa lahko kot posebna ugovora uveljavlja ugovora antidatiranja (v konkretnem primeru antižigosanja) avala in nepoštene pridobitve menice.
Če je sodišče prve stopnje o odločilnih dejstvih razpravljalo, vendar jih ni navedlo v obrazložitvi svoje odločbe, gre za pomanjkljivo obrazložitev, saj njena vsebina ne pojasnjuje odločitve, vsebovane v izreku.
Kljub temu da je po stečaju od dolžnika mogoče zahtevati samo del izpolnitve, ostane porok (avalist) zavezan za celotno izpolnitev.
Vendar pa porok (avalist) vseeno ni zavezan za toliko terjatve, kolikor je bila poplačana v stečajnem postopku.
potrebni pravdni stroški - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi
Če tožnik vloži zoper istega toženca več tožb z zahtevki, ki bi jih bilo mogoče tudi združiti v eni tožbi, to še ni razlog, da se ji kot nepotrebni ne prisodijo vsi pravdni (in izvršilni) stroški, razen če je do vložitve več tožb namesto ene same prišlo z zlorabo procesnih pravic. V izreku o pravdnih stroških, s katerim stranki niso prisojeni vsi zahtevani stroški, je vsebovan tudi izrek o zavrnitvi višjih stroškov od zahtevanih.
Če dva delavca obrtne zadruge skupaj z njenimi številnimi kooperanti ustanovita družbo, ki opravlja enako dejavnost, kot kooperanti - cestni prevoz, potem ni vzročne zveze med njunim ravnanjem in škodo, ki je nastala obrtni zadrugi z zmanjšanjem provizij za organizacijo prevozov, zaradi česar odškodninski zahtevek zoper njiju ni utemeljen. Zahtevek za izbris dejavnosti cestnih prevozov in s tem povezanih dejavnosti pa glede na to, da kooperantom obrtne zadruge ni mogoče prepovedati, da se za opravljanje svoje dejavnosti organizirajo kako drugače, ni v skladu s 178.a členom ZPod.
Po 20. čl. ZOR-a velja načelo, da predpisi, ki urejajo obligacijskopravna območja niso prisilne narave, zaradi česar lahko udeleženci uredijo svoja razmerja drugače, kot je določeno v tem zakonu, če iz njega ne izhaja prisilna pravnost norme. Pravdni stranki se lahko zato s pogodbo dogovorita za višjo obrestno mero zamudnih obresti, kot je določena z Zakonom o obrestni meri zamudnih obresti v primeru zamude po 1. odst. 277. čl. ZOR-a.
Po prvem odstavku 99 člena ZPPSL sodišče od dneva začetka stečaja ne sme dovoliti izvršbe, po drugem odstavku tega člena pa izvršbo, ki je v teku prekine. Določilo II. odstavka 99. člena ZPPSL ne prekinja vsakega uvedenega izvršilnega postopka, temveč samo tistega, ki je že v fazi, ko je nastala pravica do ločenega poplačila zaradi zastavne pravice.