Če je služnostna pot nastala oziroma bila pridobljena zaradi hitrejše in krajše potne povezave, potem utegne uporaba modernih prevoznih sredstev (n.p. traktorja) pomeniti spremembo v objektivni koristnosti služnostne poti. Za živalsko vprego potrebna bližnjica je lahko nepotrebna za hitrejše, udobnejše in na lasten pogon delujoča moderna prevozna sredstva.
Če imetnik stanovanjske pravice neupravičeno odkloni podpis ponujene najemne pogodbe, potem njegova stanovanjska pravica preneha in od tedaj dalje uporablja stanovanje nezakonito. Določilo 141. čl. SZ, da stanovanjska pravica preneha šele z dnem sklenitve najemne pogodbe namreč ne more veljati za primere, ko imetnik neupravičeno odklanja podpis najemne pogodbe.
firma - varstvo firme - prepoved uporabe - izbris firme
Podjetju, zoper katerega se zahteva varstvo firme, sodišče prepove uporabljati firmo, če spozna, da je ta zahteva opravičena.
Obstojijo opravičeni razlogi za prepoved uporabe firme in njen izbris, če sta imeni obeh firm identični, dejavnost vpisana v sodni register pa je deloma enaka, deloma podobna.
Zadolžnica kot listina o priznanju dolga sama zase še ni dokaz o obstoju dolga, ampak jo mora sodišče oceniti po splošnih dokaznih pravilih; če toženec trdi, da njegov dolg ne obstoji in predlaga, naj ga sodišče ugotovi še z drugimi dokazi, mora sodišče za popolno ugotovitev dejanskega stanja to tudi storiti.
izpraznitev stanovanja - določen čas - najemna pogodba
Oseba, ki uporablja stanovanje, pa z lastnikom ni podaljšala najemne pogodbe, sklenjene za določen čas, uporablja stanovanje nezakonito in ga mora po vloženi tožbi lastnika izprazniti.
povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - denarna renta - nezmožnost za delo zaradi poškodbe
Pri izračunu denarne rente po 2. odst. 195. čl. ZOR zaradi manjše plače na slabše ovrednotenem delovnem mestu je treba upoštevati nadomestilo, ki ga oškodovanec prejema pri SPIZ kot invalid III.
Ni mogoče zavreči tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa v primeru, kadar tožnik ni predlagal izdaje plačilnega naloga in tožbi tudi ni predložil verodostojne listine.
ZIKS člen 145, 145/2. Zakon o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije člen 1, 7, 25. Zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe člen 8, 24. Uredba o vknjižbi lastninske pravice na državnih nepremičninah člen 1, 5, 7.
vrnitev v kazenskem postopku zaplenjenega premoženja - odškodnina - zavezanec za vrnitev premoženja - pasivna legitimacija
Prevzemnica v kazenskem postopku zaplenjenega premoženja in odgovorna za povrnitev dejanske vrednosti tega premoženja po 2. odst. 145. člena ZIKS je tista družbenopolitična skupnost, ki je po zaplembi to premoženje prevzela v upravljanje. Vknjižba lastninske pravice na zaplenjeni nepremičnini na FLRJ ali poočitev spremembe imena lastnice v splošno ljudsko premoženje brez navedbe organa upravljanja ne pomeni, da je bila prevzemnica zaplenjenega premoženja FLRJ. Šele s prvo vknjižbo ali zaznambo organa upravljanja sporne nepremičnine je bila določena upravnoteritorialna enota,ki je dejansko prevzela to nepremičnino, torej je z njo upravljala in razpolagala. Ta (oziroma njen pravni naslednik) je zato pasivno legitimirana za izplačilo odškodnine.
pogodba o delu - deljiva obveznost - pasivna legitimacija
Vsi lastniki lokalov iz v požaru poškodovanega objekta so tožeči stranki naročili izvajanje nujnih sanacijskih del, zato je toženec kot eden od lastnikov pasivno legitimiran za plačilo sorazmernega dela stroškov tožeči stranki kot izvajalcu del.
Tožeča stranka ni dolžna navesti pravne podlage svojega tožbenega zahtevka, temveč mora navesti le dejstva, na katera opira svoj tožbeni zahtevek in dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo.
Sodišče pa je dolžno ugotoviti dejansko stanje in ga presoditi z vseh možnih pravnih vidikov ter v sodbi navesti pravno podlago svoje odločitve. Če v sodbi ne navede, na kateri dejanski in pravni podlagi je tožbeni zahtevek utemeljen stori bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker sodbe ni mogoče preizkusiti.
ZOR člen 277, 277/1, 399, 399/3, 277, 277/1, 399, 399/3.
zamudne obresti - obrestna mera - določenost s pogodbo
Kadar so zamudne obresti dogovorjene s pogodbo (kar ni v nasprotju z zakonom, ker določba 1. odst. 277. člena ZOR ni obvezne narave), ni pa dovolj jasno določena obrestna mera, je treba za njeno določitev smiselno uporabiti določbo 3. odst. 399. člena ZOR, po kateri je predpisan način določitve pogodbene obrestne mere, če ta s pogodbo ni dogovorjena.