Ravnanje sodišča, ki stranki ni vabilo na glavno obravnavo z opozorilom, da bo opravljen dokaz z zaslišanjem strank, zaslišalo pa je le došlo stranko in na njeno zaslišanje oprlo sodbo, pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka absolutne narave po 7. tč. drugega odst. 354. čl. ZPP.
Dejstvo, da je bil obtoženec kot mladoletnik obravnavan zaradi številnih kaznivih dejanj z elementi nasilja in tudi kaznivih dejanj zoper premoženje, ob upoštevanju dejstva, da je sedaj obtožen storitve kaznivega dejanja ropa in napeljevanja h kaznivemu dejanju velike tatvine, tudi po oceni pritožbenega sodišča kažejo na nevarnost, da bi obtoženec na prostosti kazniva dejanja ponavljal.
Če je med pravdo zaradi izpraznitve poslovnega prostora ta prostor v postopku denacionalizacije z upravno odločbo vrnjen upravičencu, to ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča.
ZKP člen 154, 154/2, 364, 364/1, 364/1-8, 154, 154/2, 364, 364/1, 364/1-8. KZJ člen 70, 245, 245/1, 70, 245, 245/1.
ogled
Glede na to, da je preiskovalni sodnik obveščen o sumu storitve kaznivega dejanja organom za notranje zadeve sporočil, da ogleda ne bo opravil, so ti ravnali prav, ko so na podlagi določila 2. odstavka 154. člena ZKP to storili sami. Na zapisnik o ogledu je zato moč opreti sodno odločbo.
Sodišče ne sme zavreči vloge stranke v primeru, ko je stranko sicer pozvalo, naj odpravi pomanjkljivosti v vlogi, a je pri tem ni izrečeno opozorilo na zakonite posledice iz 4. odst. 109. čl. ZPP. Če bi vlogo sodišče zavrglo brez navedenega opozorila, bi bila podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odst. 354. čl. ZPP.
umik zasebne tožbe - izostanek zasebnega tožilca z glavne obravnave
O glavni obravnavi je po 3. odst. 124. čl. ZKP potrebno obvestiti le pooblaščenca zasebnega tožilca, če ga le-ta ima. Izjema je le primer, ko hoče sodišče zasebnega tožilca zaslišati kot pričo.
Darilna pogodba, ki ni sklenjena v pismeni obliki, nima pravnega učinka. Če med pogodbenimi strankami ne pride do soglasja volj, gre za posel, ki ne obstoji.
izvršilni postopek - prodaja nepremičnine - sklep o domiku - izročitev nepremičnine - izselitev iz nepremičnine - rok
V skladu z določbo drugega odstavka 192. člena ZIZ sodišče v sklepu, s katerim nepremičnino izroči kupcu, tudi določi, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše. Zakon niti okvirno ne določa roka, v katerem se je dolžnik dolžan izseliti, tako da je določitev prepuščena sodišču. Pri tem mora sodišče upoštevati tako položaj kupca, kot položaj dolžnika in vse okoliščine primera.
Če je imetnik stanovanjske pravice pogoje za odkup stanovanja izpolnjeval na dan uveljavitve SZ, lastnik njegove zahteve sklenitev kupoprodajne pogodbe ne more zavrniti zato, ker je naknadno opustil uporabo stanovanja. V primeru, ko imetnik stanovanjske pravice svoji zahtevi za odkup stanovanja priloži pisno privolitev, naj se stanovanje proda njegovemu ožjemu družinskemu članu, ni potrebno, da bi družinski član tudi sam pri lastniku vložil zahtevo za odkup.
ZOR člen 154, 154/1, 170, 170/1, 154, 154/1, 170, 170/1.
odgovornost delodajalca - dokazno breme
Tožnica nosi dokazno breme, da je pri operaciji, ki so jo izvršili zdravniki tožene stranke, prišlo do zatrjevane poškodbe vene leve goleni in medenice. Tožena stranka pa mora v tem primeru dokazati, kot določa čl. 170/1 ZOR, da so zdravniki v danih okoliščinah ravnali tako, kot je bilo treba. Le tako se lahko razbremeni odškodninske odgovornosti.
Ni nov dokaz in obnovitveni razlog v smislu 9. tč. čl. 421 ZPP po pravnomočnosti sodbe pridobljeno mnenje drugega izvedenca o istih dejanskih okoliščinah.
Pri odmeri izvedenčeve nagrade in stroškov mora sodišče upoštevati obseg in zahtevnost izvedeniškega mnenja, vendar le v tistem okviru, ki je bil izvedencu določen s sklepom o izvedeništvu. Če je izvedenec v svojem elaboratu presegel zadano nalogo in izvedenčevo mnenje v širšem obsegu, kot je bilo naloženo, ni potrebno za pravdo, izvedencu ni moč priznati nagrade za takšno delo.
Dejstvo, da je posamezno motitveno dejanje lahko istočasno tudi prekršek ali celo kaznivo dejanje, ni ovira za odločanje o zahtevku zaradi motenja posesti. Zato je sodišče stvarno pristojno za odločitev o zahtevku.
Sestra zapustnice, ki je oskrbovanka v domu ostarelih občanov, oskrbovalnino pa plačuje deloma iz pokojnine, deloma pa iz socialne pomoči, ima potrebna sredstva za življenje. Zato nima pravice do nujnega deleža.
ZOR člen 18, 18/2, 170, 170/1, 192, 18, 18/2, 170, 170/1, 192.
odgovornost organizacij združenega dela nasproti tretjim
V predlogu za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve mora biti tudi izkazana objektivna nevarnost, da bo sicer uveljavitev nedenarne terjatve onemogočena ali precej otežena.
Do odpravnine v smislu čl. 126/I SZ je prejšnji imetnik stanovanjske pravice upravičen le v primeru, če v roku 2 let od uveljavitve SZ prostovoljno izprazni stanovanje.
Če je telegram tožnikovega zastopnika s prošnjo za preložitev obravnave prispel na sodišče po začetku glavne obravnave, tožena stranka pa nanjo ni prišla, so izpolnjeni pogoji za (ponovno) mirovanje postopka.
Če imetnik stanovanjske pravice neupravičeno odkloni podpis ponujene najemne pogodbe, potem njegova stanovanjska pravica preneha in od tedaj dalje uporablja stanovanje nezakonito. Določilo 141. čl. SZ, da stanovanjska pravica preneha šele z dnem sklenitve najemne pogodbe namreč ne more veljati za primere, ko imetnik neupravičeno odklanja podpis najemne pogodbe.
ZIKS člen 145, 145/2. Zakon o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije člen 1, 7, 25. Zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe člen 8, 24. Uredba o vknjižbi lastninske pravice na državnih nepremičninah člen 1, 5, 7.
vrnitev v kazenskem postopku zaplenjenega premoženja - odškodnina - zavezanec za vrnitev premoženja - pasivna legitimacija
Prevzemnica v kazenskem postopku zaplenjenega premoženja in odgovorna za povrnitev dejanske vrednosti tega premoženja po 2. odst. 145. člena ZIKS je tista družbenopolitična skupnost, ki je po zaplembi to premoženje prevzela v upravljanje. Vknjižba lastninske pravice na zaplenjeni nepremičnini na FLRJ ali poočitev spremembe imena lastnice v splošno ljudsko premoženje brez navedbe organa upravljanja ne pomeni, da je bila prevzemnica zaplenjenega premoženja FLRJ. Šele s prvo vknjižbo ali zaznambo organa upravljanja sporne nepremičnine je bila določena upravnoteritorialna enota,ki je dejansko prevzela to nepremičnino, torej je z njo upravljala in razpolagala. Ta (oziroma njen pravni naslednik) je zato pasivno legitimirana za izplačilo odškodnine.