Sodišče ne sme zavreči vloge stranke v primeru, ko je stranko sicer pozvalo, naj odpravi pomanjkljivosti v vlogi, a je pri tem ni izrečeno opozorilo na zakonite posledice iz 4. odst. 109. čl. ZPP. Če bi vlogo sodišče zavrglo brez navedenega opozorila, bi bila podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odst. 354. čl. ZPP.
ZPP (1977) člen 192, 192/1, 195, 192, 192/1, 195. SZ člen 147, 147/3, 147, 147/3.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - subjektivna sprememba tožbe
Po smrti imetnika stanovanjske pravice se pravica sklenitve kupoprodajne pogodbe prenese na ožjega družinskega člana, ki lahko vstopi v pravdo namesto umrlega lastnika, ne da bi bilo za takšno procesnopravno nasledstvo potrebno soglasje toženca.
KZS člen 240, 240/4, 247, 247/3, 240, 240/4, 247, 247/3.
hudo kaznivo dejanje zoper splošno varnost
Vožnja z vozilom, ki ima nepravilno pripet priklopnik, je splošno nevarno dejanje, saj se lahko priklopnik med vožnjo kadarkoli odpne in povzroči nevarnost za življenje ljudi ali premoženje večje vrednosti. Zato se mora tisti, ki vozi vozilo, na katerega je pripet priklopnik, pred začetkom vožnje dobro prepričati, če je priklop izvršen brezhibno oziroma tako, da samodejen odklop priklopnika med vožnjo ni mogoč.
ZKP člen 154, 154/2, 364, 364/1, 364/1-8, 154, 154/2, 364, 364/1, 364/1-8. KZJ člen 70, 245, 245/1, 70, 245, 245/1.
ogled
Glede na to, da je preiskovalni sodnik obveščen o sumu storitve kaznivega dejanja organom za notranje zadeve sporočil, da ogleda ne bo opravil, so ti ravnali prav, ko so na podlagi določila 2. odstavka 154. člena ZKP to storili sami. Na zapisnik o ogledu je zato moč opreti sodno odločbo.
Izrek varnostnega ukrepa prepovedi vožnje motornega vozila "B" kategorije je povsem utemeljen in tudi izrečen za primerno dobo 2 let, upoštevaje pri tem zlasti močno vinjenost obdolženca in pa dejstvo, da je bil zaradi vožnje pod vplivom alkohola že večkrat kaznovan od sodnika za prekrške.
umik zasebne tožbe - izostanek zasebnega tožilca z glavne obravnave
O glavni obravnavi je po 3. odst. 124. čl. ZKP potrebno obvestiti le pooblaščenca zasebnega tožilca, če ga le-ta ima. Izjema je le primer, ko hoče sodišče zasebnega tožilca zaslišati kot pričo.
Darilna pogodba, ki ni sklenjena v pismeni obliki, nima pravnega učinka. Če med pogodbenimi strankami ne pride do soglasja volj, gre za posel, ki ne obstoji.
izvršilni postopek - prodaja nepremičnine - sklep o domiku - izročitev nepremičnine - izselitev iz nepremičnine - rok
V skladu z določbo drugega odstavka 192. člena ZIZ sodišče v sklepu, s katerim nepremičnino izroči kupcu, tudi določi, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše. Zakon niti okvirno ne določa roka, v katerem se je dolžnik dolžan izseliti, tako da je določitev prepuščena sodišču. Pri tem mora sodišče upoštevati tako položaj kupca, kot položaj dolžnika in vse okoliščine primera.
Dejstvo, da je posamezno motitveno dejanje lahko istočasno tudi prekršek ali celo kaznivo dejanje, ni ovira za odločanje o zahtevku zaradi motenja posesti. Zato je sodišče stvarno pristojno za odločitev o zahtevku.
Ni nov dokaz in obnovitveni razlog v smislu 9. tč. čl. 421 ZPP po pravnomočnosti sodbe pridobljeno mnenje drugega izvedenca o istih dejanskih okoliščinah.
ZOR člen 154, 154/1, 170, 170/1, 154, 154/1, 170, 170/1.
odgovornost delodajalca - dokazno breme
Tožnica nosi dokazno breme, da je pri operaciji, ki so jo izvršili zdravniki tožene stranke, prišlo do zatrjevane poškodbe vene leve goleni in medenice. Tožena stranka pa mora v tem primeru dokazati, kot določa čl. 170/1 ZOR, da so zdravniki v danih okoliščinah ravnali tako, kot je bilo treba. Le tako se lahko razbremeni odškodninske odgovornosti.
ZOR člen 18, 18/2, 170, 170/1, 192, 18, 18/2, 170, 170/1, 192.
odgovornost organizacij združenega dela nasproti tretjim
V predlogu za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve mora biti tudi izkazana objektivna nevarnost, da bo sicer uveljavitev nedenarne terjatve onemogočena ali precej otežena.
Če je imetnik stanovanjske pravice pogoje za odkup stanovanja izpolnjeval na dan uveljavitve SZ, lastnik njegove zahteve sklenitev kupoprodajne pogodbe ne more zavrniti zato, ker je naknadno opustil uporabo stanovanja. V primeru, ko imetnik stanovanjske pravice svoji zahtevi za odkup stanovanja priloži pisno privolitev, naj se stanovanje proda njegovemu ožjemu družinskemu članu, ni potrebno, da bi družinski član tudi sam pri lastniku vložil zahtevo za odkup.
Sestra zapustnice, ki je oskrbovanka v domu ostarelih občanov, oskrbovalnino pa plačuje deloma iz pokojnine, deloma pa iz socialne pomoči, ima potrebna sredstva za življenje. Zato nima pravice do nujnega deleža.
Pri odmeri izvedenčeve nagrade in stroškov mora sodišče upoštevati obseg in zahtevnost izvedeniškega mnenja, vendar le v tistem okviru, ki je bil izvedencu določen s sklepom o izvedeništvu. Če je izvedenec v svojem elaboratu presegel zadano nalogo in izvedenčevo mnenje v širšem obsegu, kot je bilo naloženo, ni potrebno za pravdo, izvedencu ni moč priznati nagrade za takšno delo.
Če je telegram tožnikovega zastopnika s prošnjo za preložitev obravnave prispel na sodišče po začetku glavne obravnave, tožena stranka pa nanjo ni prišla, so izpolnjeni pogoji za (ponovno) mirovanje postopka.
Do odpravnine v smislu čl. 126/I SZ je prejšnji imetnik stanovanjske pravice upravičen le v primeru, če v roku 2 let od uveljavitve SZ prostovoljno izprazni stanovanje.
Zadolžnica kot listina o priznanju dolga sama zase še ni dokaz o obstoju dolga, ampak jo mora sodišče oceniti po splošnih dokaznih pravilih; če toženec trdi, da njegov dolg ne obstoji in predlaga, naj ga sodišče ugotovi še z drugimi dokazi, mora sodišče za popolno ugotovitev dejanskega stanja to tudi storiti.
Solastnik z vlaganjem v solastno stvar ne more spremeniti solastninskih deležev brez soglasja ostalih solastnikov. Z obnovitvenimi deli (adaptacijo) ne more nastati nova stvar. V takem primeru ima tisti, ki je izvršil obnovitvena dela samo obligacijski zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve.