kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20332
ZKP člen 258, 258/1, 258, 258/1. KZJ člen 12, 12/1, 12, 12/1.
izvedenstvo - dejansko stanje - prištevnost
Upoštevaje, da je bil obtoženec doslej že dvakrat obsojen zaradi kaznivih dejanj hude telesne poškodbe, torej zaradi istovrstnih kaznivih dejanj, zaradi katerih je ponovno v kazenskem postopku, bi moralo sodišče prve stopnje angažirati izvedenca psihiatrične stroke, zlasti zato, ker so obtoženčeve intelektualne sposobnosti izrazito podpovprečne, kar je bilo ugotovljeno že v prejšnjem kazenskem postopku, ko je bila ugotovljena obtoženčeva bistveno zmanjšana prištevnost.
Sodišče ne sme zavreči vloge stranke v primeru, ko je stranko sicer pozvalo, naj odpravi pomanjkljivosti v vlogi, a je pri tem ni izrečeno opozorilo na zakonite posledice iz 4. odst. 109. čl. ZPP. Če bi vlogo sodišče zavrglo brez navedenega opozorila, bi bila podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odst. 354. čl. ZPP.
ZPP (1977) člen 192, 192/1, 195, 192, 192/1, 195. SZ člen 147, 147/3, 147, 147/3.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - subjektivna sprememba tožbe
Po smrti imetnika stanovanjske pravice se pravica sklenitve kupoprodajne pogodbe prenese na ožjega družinskega člana, ki lahko vstopi v pravdo namesto umrlega lastnika, ne da bi bilo za takšno procesnopravno nasledstvo potrebno soglasje toženca.
Če je med pravdo zaradi izpraznitve poslovnega prostora ta prostor v postopku denacionalizacije z upravno odločbo vrnjen upravičencu, to ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča.
ZIP člen 32, 32/6, 38, 38/2, 50, 50-8, 55a, 55a/3, 32, 32/6, 38, 38/2, 50, 50-8, 55a, 55a/3.
stroški postopka - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor
Če dolžnik na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine v danem roku poravna terjatev in hkrati ugovarja zoper del sklepa, s katerim je dovoljena izvršba, je ta ugovor sicer potreben, vendar upnik dolžniku ni dolžan povrniti stroškov za njegovo vložitev, ker mu jih ni neutemeljeno povzročil.
ZKP člen 154, 154/2, 364, 364/1, 364/1-8, 154, 154/2, 364, 364/1, 364/1-8. KZJ člen 70, 245, 245/1, 70, 245, 245/1.
ogled
Glede na to, da je preiskovalni sodnik obveščen o sumu storitve kaznivega dejanja organom za notranje zadeve sporočil, da ogleda ne bo opravil, so ti ravnali prav, ko so na podlagi določila 2. odstavka 154. člena ZKP to storili sami. Na zapisnik o ogledu je zato moč opreti sodno odločbo.
umik zasebne tožbe - izostanek zasebnega tožilca z glavne obravnave
O glavni obravnavi je po 3. odst. 124. čl. ZKP potrebno obvestiti le pooblaščenca zasebnega tožilca, če ga le-ta ima. Izjema je le primer, ko hoče sodišče zasebnega tožilca zaslišati kot pričo.
Darilna pogodba, ki ni sklenjena v pismeni obliki, nima pravnega učinka. Če med pogodbenimi strankami ne pride do soglasja volj, gre za posel, ki ne obstoji.
izvršilni postopek - prodaja nepremičnine - sklep o domiku - izročitev nepremičnine - izselitev iz nepremičnine - rok
V skladu z določbo drugega odstavka 192. člena ZIZ sodišče v sklepu, s katerim nepremičnino izroči kupcu, tudi določi, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše. Zakon niti okvirno ne določa roka, v katerem se je dolžnik dolžan izseliti, tako da je določitev prepuščena sodišču. Pri tem mora sodišče upoštevati tako položaj kupca, kot položaj dolžnika in vse okoliščine primera.
Če je imetnik stanovanjske pravice pogoje za odkup stanovanja izpolnjeval na dan uveljavitve SZ, lastnik njegove zahteve sklenitev kupoprodajne pogodbe ne more zavrniti zato, ker je naknadno opustil uporabo stanovanja. V primeru, ko imetnik stanovanjske pravice svoji zahtevi za odkup stanovanja priloži pisno privolitev, naj se stanovanje proda njegovemu ožjemu družinskemu članu, ni potrebno, da bi družinski član tudi sam pri lastniku vložil zahtevo za odkup.
ZOR člen 154, 154/1, 170, 170/1, 154, 154/1, 170, 170/1.
odgovornost delodajalca - dokazno breme
Tožnica nosi dokazno breme, da je pri operaciji, ki so jo izvršili zdravniki tožene stranke, prišlo do zatrjevane poškodbe vene leve goleni in medenice. Tožena stranka pa mora v tem primeru dokazati, kot določa čl. 170/1 ZOR, da so zdravniki v danih okoliščinah ravnali tako, kot je bilo treba. Le tako se lahko razbremeni odškodninske odgovornosti.
Do odpravnine v smislu čl. 126/I SZ je prejšnji imetnik stanovanjske pravice upravičen le v primeru, če v roku 2 let od uveljavitve SZ prostovoljno izprazni stanovanje.
Dejstvo, da je posamezno motitveno dejanje lahko istočasno tudi prekršek ali celo kaznivo dejanje, ni ovira za odločanje o zahtevku zaradi motenja posesti. Zato je sodišče stvarno pristojno za odločitev o zahtevku.
ZOR člen 18, 18/2, 170, 170/1, 192, 18, 18/2, 170, 170/1, 192.
odgovornost organizacij združenega dela nasproti tretjim
V predlogu za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve mora biti tudi izkazana objektivna nevarnost, da bo sicer uveljavitev nedenarne terjatve onemogočena ali precej otežena.
Ni nov dokaz in obnovitveni razlog v smislu 9. tč. čl. 421 ZPP po pravnomočnosti sodbe pridobljeno mnenje drugega izvedenca o istih dejanskih okoliščinah.
Če je telegram tožnikovega zastopnika s prošnjo za preložitev obravnave prispel na sodišče po začetku glavne obravnave, tožena stranka pa nanjo ni prišla, so izpolnjeni pogoji za (ponovno) mirovanje postopka.
Pri odmeri izvedenčeve nagrade in stroškov mora sodišče upoštevati obseg in zahtevnost izvedeniškega mnenja, vendar le v tistem okviru, ki je bil izvedencu določen s sklepom o izvedeništvu. Če je izvedenec v svojem elaboratu presegel zadano nalogo in izvedenčevo mnenje v širšem obsegu, kot je bilo naloženo, ni potrebno za pravdo, izvedencu ni moč priznati nagrade za takšno delo.
Sestra zapustnice, ki je oskrbovanka v domu ostarelih občanov, oskrbovalnino pa plačuje deloma iz pokojnine, deloma pa iz socialne pomoči, ima potrebna sredstva za življenje. Zato nima pravice do nujnega deleža.
Če imetnik stanovanjske pravice neupravičeno odkloni podpis ponujene najemne pogodbe, potem njegova stanovanjska pravica preneha in od tedaj dalje uporablja stanovanje nezakonito. Določilo 141. čl. SZ, da stanovanjska pravica preneha šele z dnem sklenitve najemne pogodbe namreč ne more veljati za primere, ko imetnik neupravičeno odklanja podpis najemne pogodbe.