motenje posesti - rok za vložitev tožbe - sprememba tožbe
Pravočasno vložena tožba zaradi motenjske posesti je le tista, ki je vložena v roku iz 77. čl. ZTLR. Kasnejša sprememba tožbe, ki uveljavlja bistveno večji obseg motenja posesti, je prepozno vložena in sodišče spremenjeno tožbo utemeljeno kot prepozno zavrže.
Obravnava lahko kot pravočasno vloženo le prvotno tožbo, v prvotno postavljenem obsegu, kar je bilo še pravočasno toženo.
Za protislovne dokaze gre, če priča in obdolženec navajata različno število predmetov, ki naj bi jih obdolženec prodal, v ovadbi policije, ki je po izpovedbi priče predmete po dogodku pogledala, pa je navedeno enako število predmetov, kot jih zatrjuje obdolženec.
Pri odločanju o tožbenem zahtevku mld. hčerke za zvišanje preživnine ni pomembno to, kar toženec (oče) po svoji volji daje hčerki, poleg s sodno odločbo določene preživnine.
prodajna pogodba - blagovni promet - avans - obresti od vnaprej plačane kupnine
Pogodbena cena se lahko določi tudi tako, da se pri oblikovanju cene upošteva diskont zaradi predčasnega plačila v obliki odpovedi obrestovanja tega zneska za čas dogovorjene izročitve. V takem primeru gredo kupcu obresti po 26. členu Zakona o blagovnem prometu šele od dogovorjenega roka dobave dalje, saj le od tedaj dalje prodajalca brezplačno kreditira.
Če odvetnik priglasi pooblastilo za stranko že po izdaji (in vročitvi) sodbe tožeči stranki, s tem ne more podaljšati pritožbenega roka. Rok za vložitev pritožbe se šteje od dneva, ko je bila sodba pravilno vročena tožeči stranki, ki v pravdi ni imela pooblaščenca.
Rok, ki ga je sodišče dalo javnemu tožilcu na njegovo zahtevo za popravo obtožnice, je le instrukcijski, zato prekoračenje tega roka nima nobenih pravnih posledic za obtožbo javnega tožilca.
V čl. 58 ZTLR določeno prenehanje stvarne služnosti zaradi upiranja lastnika služne stvari in triletnega neizvrševanja te pravice pomeni prenehanje služnosti po zakonu. Sodišče se lahko samo opre na ta pravni temelj, čeprav se za neobstoj služnosti zatrjuje druga pravna podlaga.
ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru
Pri ugotavljanju, ali gre med dvema ali več osebami za prepir kot bistveni znak kaznivega dejanja po čl. 56 KZS, je treba ugotoviti ravnanje, to je izrečene besede, grožnje, zmerjanje ali pa fizično dejanje vseh vpletenih v dogodek ter oceniti, ali takšno vedenje doprinaša k ustvarjanju medsebojnega sovražnega razpoloženja.
računanje rokov - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
V primeru, ko je bila izdana sodba na podlagi izostanka, teče rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje od takrat, ko je tožena stranka prejela sodbo in ne od takrat, ko se je opravi narok, na katerem je bila izdana sodba na podlagi izostanka.
Določila 114. čl. Zakona o nepravdnem postopku (izdaja začasne odredbe) se ne more uporabiti v postopku za delitev stvari iz skupnega premoženja, ker se začasna odredba po 114. čl. ZNP lahko izda le v postopku za ureditev razmerij med solastniki. V delitvenem postopku pa se seveda lahko izdajo začasne odredbe po določilih Zakona o izvršilnem postopku.
Dejstvo, da je bil obtoženec kot mladoletnik obravnavan zaradi številnih kaznivih dejanj z elementi nasilja in tudi kaznivih dejanj zoper premoženje, ob upoštevanju dejstva, da je sedaj obtožen storitve kaznivega dejanja ropa in napeljevanja h kaznivemu dejanju velike tatvine, tudi po oceni pritožbenega sodišča kažejo na nevarnost, da bi obtoženec na prostosti kazniva dejanja ponavljal.
Če je med pravdo zaradi izpraznitve poslovnega prostora ta prostor v postopku denacionalizacije z upravno odločbo vrnjen upravičencu, to ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča.
KZS člen 65, 65/1, 65, 65/1. KZJ člen 9, 9/1, 16, 16/1, 9, 9/1, 16, 16/1.
grdo ravnanje - silobran - dejanska zmota
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo. Zanesljivo je izključilo verjetnost, da je obdolženec odvračal istočasen protipraven napad zasebnega tožilca, ki naj bi grozil in tudi, da je bil obdolženec v dejanski zmoti glede tega grozečega napada.
ZKP člen 154, 154/2, 364, 364/1, 364/1-8, 154, 154/2, 364, 364/1, 364/1-8. KZJ člen 70, 245, 245/1, 70, 245, 245/1.
ogled
Glede na to, da je preiskovalni sodnik obveščen o sumu storitve kaznivega dejanja organom za notranje zadeve sporočil, da ogleda ne bo opravil, so ti ravnali prav, ko so na podlagi določila 2. odstavka 154. člena ZKP to storili sami. Na zapisnik o ogledu je zato moč opreti sodno odločbo.
KZS člen 240, 240/4, 247, 247/3, 240, 240/4, 247, 247/3.
hudo kaznivo dejanje zoper splošno varnost
Vožnja z vozilom, ki ima nepravilno pripet priklopnik, je splošno nevarno dejanje, saj se lahko priklopnik med vožnjo kadarkoli odpne in povzroči nevarnost za življenje ljudi ali premoženje večje vrednosti. Zato se mora tisti, ki vozi vozilo, na katerega je pripet priklopnik, pred začetkom vožnje dobro prepričati, če je priklop izvršen brezhibno oziroma tako, da samodejen odklop priklopnika med vožnjo ni mogoč.
izločitev v korist potomcev - pravnomočen sklep o dedovanju
Po 32. čl. ZD lahko izloča iz zapuščine le zapustnikov potomec ali posvojenec in njuni potomci, ne pa tudi drugi sorodniki. Zunaj zapuščinskega postopka lahko uveljavlja takšen zahtevek le tisti, ki ni sodeloval v zapuščinskem postopku po zapustniku, ker ga sicer veže sklep o dedovanju.
ZPP (1977) člen 192, 192/1, 195, 192, 192/1, 195. SZ člen 147, 147/3, 147, 147/3.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - subjektivna sprememba tožbe
Po smrti imetnika stanovanjske pravice se pravica sklenitve kupoprodajne pogodbe prenese na ožjega družinskega člana, ki lahko vstopi v pravdo namesto umrlega lastnika, ne da bi bilo za takšno procesnopravno nasledstvo potrebno soglasje toženca.
Ravnanje sodišča, ki stranki ni vabilo na glavno obravnavo z opozorilom, da bo opravljen dokaz z zaslišanjem strank, zaslišalo pa je le došlo stranko in na njeno zaslišanje oprlo sodbo, pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka absolutne narave po 7. tč. drugega odst. 354. čl. ZPP.