DDV - upravni spor - predhodni preizkus tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V konkretni zadevi tožnik izpodbija odločbo prvostopenjskega organa, ki jo je odpravil drugostopenjski organ in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Postopek odločanja o zadevi še ni končan, saj o zadevi v ponovnem postopku še ni bilo odločeno, zaradi česar tožba zoper tak akt ni mogoča. Sodišče je zato tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, saj akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč člen 1, 7, 7/2. Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu člen 7.
neposredna plačila v kmetijstvu - dejanska raba kmetijskih zemljišč - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino
Upravni organ je pri določitvi vrste dejanske rabe pravilno uporabil določbe Pravilnika o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki je začel veljati 1. 1. 2009. Ta pa za uvrstitev v šifro 1300 oziroma 1800 ne razlikuje med tem, ali se površino kosi ali pase, zato tožnica v tej zadevi ne more uspeti z navedbami, ki se nanašajo na posebnosti gorskih pašnikov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, mora organ za BPP v odločbi pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Iz razlogov za zavrnitev prošnje za BPP mora izhajati tudi očitnost tega nesorazmerja oziroma nasprotja. To pomeni, da kolikor organ za BPP svojo odločitev opre na vsebinsko oceno zadeve mora v obrazložitvi navesti tiste okoliščine zadeve, iz katerih že na prvi pogled (torej očitno) izhaja, da prosilec za BPP nima možnosti za uspeh.
ZZdrS člen 18a. Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov člen 35, 36, 61.
zdravnik - naziv specialist - priznanje naziva specialist na podlagi dela - vezanost zdravniške zbornice na mnenje koordinatorja specializacije in nadzornika kakovosti - načelo enakosti pred zakonom
Izpodbijana odločba, s katero Zdravniška zbornica Slovenije tožnici na podlagi dela ni priznala naziva specialist za urgentno medicino, se opira na mnenje koordinatorja specializacije in nadzornika kakovosti. Toženka sicer pravilno ugotavlja, da je na podlagi določbe tretjega odstavka 61. Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov na ti mnenji vezana, vendar pa to velja le, če sta koordinator specializacije in nadzornik kakovosti podala vsebinsko mnenje v okviru svojih nalog, ki so opredeljene v 35. in 36. členu Pravilnika, in sta bili mnenji obravnavani v predpisanem postopku, kot to določa drugi odstavek 61. člena Pravilnika. V konkretnem primeru sta mnenji presegli strokovno medicinsko oceno, kar zlasti velja za nadzornika kakovosti, ki se je pri podanem mnenju skliceval na pravno mnenje Zdravniške zbornice ter v zvezi s tem na tožničino formalno neizpolnjevanje zahtev po Pravilniku. Upravičen pa je tudi očitek tožnice, da je 18.a člen ZZdrS, kot je uporabljen v izpodbijani odločbi in odločbi organa druge stopnje, tolmačen širše, kot je zapisan v zakonu. Na ta način bi tudi po mnenju sodišča lahko prišlo do arbitrarnega odločanja v postopku, kar bi lahko pripeljalo do neenakopravnega obravnavanja iz 14. člena Ustave.
ZDen člen 44, 44/1, 44/2, 44/3, 44/5, 85, 85/2, 88.
denacionalizacija - denacionalizacija podjetja - dopolnilna odločba - vrnitev nepremičnine v naravi - vrednost podržavljenega premoženja - neto aktiva podržavljenega podjetja - ugotavljanje vrednosti
Tožnik s svojimi izračuni ni uspel dokazati, da je razlika med vrednostjo neto aktive podržavljenega podjetja in vrednostjo že vrnjenega premoženja tolikšna, da ne bi bilo mogoče vrniti še parc. št. 1852/9, kot sta to odločila oba upravna organa. Ugotavljanje vrednosti neto aktive podržavljenega podjetja namreč ni mogoče zgolj z valorizacijo denarnega zneska neto aktive, kot je navedena v zapisniku, sestavljenem ob podržavljenju. Če v njem ugotovljena vrednost nepremičnin ni ustrezala njihovim realnim vrednostim ob podržavljenju, valorizacija te vrednosti ne pokaže realne sedanje vrednosti neto aktive podržavljenega podjetja.
ZBPP člen 24, 24/5. Evropska konvencija za človekove pravice člen 3a, 34, 35.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne prane pomoči - postopek pred Evropskim sodiščem za človekove pravice
Tudi oseba, ki je pravni laik, mora razložiti, zakaj meni, da je v svojih ter v katerih pravicah prizadeta, ter da z „golo“ prošnjo za BPP izpolnjevanja pogojev po petem odstavku 24. člena ZBPP ne more izkazati. Navedba zgolj podatka o odločbi v zvezi z zadnjim uporabljenim pravnim sredstvom ter posredovanje sodnih odločb, ki so bile v zadevi izdane, namreč ne more biti podlaga za zaključek, da so pogoji za postopek pred ESČP izpolnjeni.
Neuspeh tožnika v pravdnem postopku, v zvezi s katerim je vložil prošnjo za BPP, (še) ne more biti razlog za vložitev pritožbe na ESČP, saj po 34. členu EKČP to sodišče lahko sprejme le pritožbo osebe, ki zatrjuje kršitev pravic po EKČP - in to že v postopku pred domačimi sodišči.
ZUP člen 138, 214, 237, 237/2, 237/2-7. ZUJIK člen 119. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov člen 12.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - kulturni projekt - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil upravnega postopka
Tožena stranka je kršila postopkovna pravila, saj tožeči stranki pred izdajo izpodbijane odločbe ni zagotovila, da bi lahko uveljavila in zavarovala svoje pravice in pravne koristi, kot to določa 138. člen ZUP. Te napake odločba brez datuma, izdana kasneje, ne more sanirati. Poleg tega iz izpodbijane odločbe ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali je tožeča stranka izpolnila vse kriterije oziroma ali so bili pri njej uporabljeni pravilno, saj v sami odločbi glede tega ni dovolj podatkov. V tem delu je odločba neobrazložena ter je zato ni mogoče preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka in s tem razlog za odpravo odločbe.
davčna izvršba - izterjava iz premoženja ožjih družinskih članov - ožji družinski član - zakonec - poroštvo
Če davka ni bilo mogoče izterjati iz premoženja dolžnika, se izterja iz premoženja ožjih družinskih članov, ki so to premoženje neodplačno oziroma po nižji ceni od tržne dobili od dolžnika v letu oziroma po letu, v katerem je davčna obveznost nastala, do vrednosti tako pridobljenega premoženja.
Davčni organ je z izpodbijanim sklepom tožniku zaradi zavarovanja izpolnitve davčne obveznosti prepovedal razpolaganje z osebnim vozilom. Odločitev je v zadostni meri obrazložena, saj so navedene vse ključne ugotovitve glede verjetnega obstoja davčne obveznosti, kot tudi okoliščine, ki utemeljujejo pričakovanje, da bo njena izpolnitev onemogočena ali precej otežena.
ZDDPO-2 člen 11, 12, 12/3, 29. SRS standard 21. ZDDV-1 člen 63.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - stroški storitev - verodostojna knjigovodska listina - dokazovanje - DDV
Odločitev, da se tožniku davčno ne prizna odhodek po računu ameriške družbe G., je pravilna in skladna z zakonom. Navedeni račun ne zadosti zahtevam SRS. Iz njega sledi le, da se tožniku zaračunavajo stroški raziskave. Raziskava, ki se zaračunava, ni konkretno navedena. Račun se tudi ne sklicuje na pogodbo, na podlagi katere naj bi storitev bila opravljena. Račun torej identifikacije zaračunane storitve ne omogoča. Sodišče tako pritrjuje ugotovitvi, da je tožnik obravnavani poslovni dogodek knjižil na podlagi neverodostojnih knjigovodskih listin in da zatrjevanega poslovnega dogodka ni dokazal. V zvezi z navedbo tožnika o nelogičnosti zahteve po skladnosti računa tuje družbe s SRS, sodišče poudarja, da odločitev ne temelji zgolj na presoji formalne pravilnosti prejetega računa, temveč na presoji vseh listin, ki jih je v dokaz resničnosti, vsebine in obsega poslovnega dohodka predložil tožnik. Odločitev je zato v celoti utemeljena že v določbah tretjega odstavka 12. člena ZDDPO-2 in SRS 21.
Tožba je utemeljena v delu, ki se nanaša na račun družbe A. d.o.o. Davčni organ predložene listine presodi kot neverodostojne, ker tožnik ni dokazal, da je zaračunano storitev opravila družba A. d.o.o. Šele iz odgovora na pripombe izhaja, da je takšna presoja v bistvenem utemeljena z ugotovitvijo, da je družba D. na tožnika (v breme odhodkov) prenesla le dobiček, dosežen na podlagi pogodb, sklenjenih z ministrstvom. Zadostne dejanske podlage za takšen sklep sodišče v razlogih izpodbijane odločbe in vpogledani dokumentaciji ne najde. Davčni organ bi predloženi dopis ministrstva moral presojati v smislu proste presoje dokazov, ne pa ga zavrniti kot mnenje, ki ga pri odločanju ne zavezuje. Vsebina predloženega potrdila, ki po presoji sodišča zatrjevane poslovne dogodke vsaj verjetno izkazuje, bi ob dvomu o resničnosti njegove vsebine narekovala dodatne proizvode na ministrstvu in zaslišanje oseb, ki so sodelovale v poslovnih dogodkih.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodnina zaradi kršitve volilne pravice
Volilne pravice ni mogoče uvrstiti med osebnostne pravice. Sodišče poudarja, da je volilna pravica, ki je varovana z določbo 43. člena Ustave RS, človekova pravica, uvrščena med politične pravice in svoboščine, ki ne sodi med t. i. klasične osebnostne pravice, urejene v določbah 32. do 41. člena Ustave RS. Iz tega razloga nepremoženjske škode, ki jo uveljavlja prosilec, ni mogoče uvrstiti v nobeno obliko pravno priznane škode, ki jo določa OZ, zato je odločitev tožene stranke pravilna.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013 člen 21, 21/2, 21/3.
nepovratna sredstva - pogoj za izplačilo nepovratnih sredstev - ukrep posodabljanja kmetijskih gospodarstev na področju živinoreje in medu - gradnja silosa - obdobje upravičenih stroškov naložbe
Glede na pogoje javnega razpisa so glede na vrsto naložbe do podpore upravičeni tisti stroški, ki so a) nastali od datuma zaprtja javnega razpisa do končanja naložbe oziroma najpozneje do 30. 6. 2015, oziroma b) nastali od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev do končanja naložbe oziroma najpozneje do 30. 6. 2015. Tožena stranka je stroške gradnje silosa uvrstila pod točko b), za kar pa ni imela opore v spisovnih listinah in je posledično nepravilno zavrnila tožnikov zahtevek za izplačilo nepovratnih sredstev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - nepremičnina
Glede na tožničine trditve, da njen mož ni več solastnik sporne nepremičnine, je sodišče vpogledalo v podatke zemljiške knjige, iz katere izhaja, da je bil vpis novega lastnika začet 26. 9. 2012, torej pred vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči (28. 9. 2012). To pa pomeni, da tožničin mož ni več solastnik predmetne nepremičnine, kar bi tožena stranka morala upoštevati pri ugotavljanju finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe ni bilo vsebinsko odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali njegovi pravni koristi, zato ne gre za upravni akt, kot ga za vodenje upravnega spora zahteva 2. člen ZUS-1. O tožnikovi obveznosti, da odstrani nelegalno zgrajene objekte, je bilo namreč odločeno že z izvršilnim naslovom, to je z inšpekcijsko odločbo, s sklepom o dovolitvi izvršbe pa se tožniku naložena obveznost le prisilno izvršuje in se o njej ne odloča ponovno, se je ne spreminja ali na drug način posega v njegove pravice ali pravne koristi.
ZKC člen 8, 17, 17/2. Uredba o prevzemanju odpadnih azbestnocementnih gradbenih izdelkov na odlagališču komunalnih odpadkov in določitvi najvišjih cen njihovega odlaganja člen 3.
ukrep tržnega inšpektorja - ukrep kontrole cen - prevzem azbestnocementnih gradbenih izdelkov - cena za prevzem odpadkov
Uredba o prevzemanju odpadnih azbestnocementnih gradbenih izdelkov na odlagališču komunalnih odpadkov in določitvi najvišjih cen njihovega odlaganja je prenehala veljati z dnem uveljavitve Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih 30. 7. 2011. Ali je Vlada v skladu z določbo 8. člena ZKC omenjeni ukrep po preteku enega leta na podlagi predhodne analize stanja obnovila, v postopku ni bilo ugotovljeno, od odgovora na navedeno vprašanje pa je odvisno, ali obstoja pravna podlaga za naložitev ukrepov tožeči stranki, kot je storjeno z izpodbijano odločbo.
Določbe 3. člena zgoraj navedene Uredbe ni mogoče razumeti tako, da bi v ceni, ki je določena kot najvišja za omenjeno storitev (prevzem azbestnocementnih gradbenih izdelkov), morala biti vključena tudi okoljska dajatev ter bi tako cena omenjene storitve dejansko predstavljala s to Uredbo določeno najvišjo ceno, zmanjšano za okoljsko dajatev. Uredba, ki določa najvišjo ceno, je bila namreč sprejeta leta 2006, Uredba o okoljski dajatvi pa leta 2010, kar pomeni, da Uredba iz leta 2006 v ceni, ki jo je določila kot najvišjo, ni mogla zajeti kasneje določene okoljske dajatve.
Ob upoštevanju kriterijev ter namena javnega razpisa za sofinanciranje občinskih investicij na področju kulture, to je sofinanciranje tistih investicij, ki presegajo pomen, ki ga imajo za lokalne skupnosti, oziroma zaradi skladnega razvoja Slovenije in je to v javnem interesu države, je po presoji sodišča razlaga tožene stranke, da je treba pri ocenjevanju vloge upoštevati samo prebivalce občine prijaviteljice, v nasprotju z dikcijo samega razpisa ter njegovim namenom, saj je bila knjižnica ustanovljena zato, da pokriva tudi potrebe prebivalcev drugih občin, ki tudi sofinancirajo njeno delovanje.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - gradnja prenosnega plinovoda - pogoji za uvedbo postopka - javna korist
Sodišče ne dvomi v zaključek prvostopenjskega organa, da je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino in da pomeni omejitev lastninske pravice z služnostjo v javno korist najblažji možen poseg v zasebno lastnino. Gre namreč za traso prenosnega plinovoda, določeno z državnim lokacijskim načrtom, ki je v postopku pred upravnim organom ni mogoče spreminjati.
Za izrek sporne kazni so po presoji sodišča zadoščale ugotovitve inšpektorja, pravilno zapisane v zapisniku o inšpekcijskem pregledu ob njegovem prihodu. Tožnik namreč ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena z izvršilnim naslovom, niti ni po sklepu o izvršbi, v katerem mu je bila na podlagi 298. člena ZUP zagrožena denarna kazen 1.000,00 €, če v naknadno določenem roku ne bo izpolnil obveznosti, izpolnil svoje obveznosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - hipoteka
Tožnica (so)lastništvu nepremičnine in vrednotenju le te ne ugovarja, niti ne oporeka zaključku tožene stranke, da v tej nepremičnini ne živi. Ob takih nespornih dejstvih je pravilna razlaga tožene stranke, da premoženja, katerega obremenitve presegajo samo vrednost premoženja, določba 27. členom ZSVarPre v povezavi z 4. členom ZDIU12, ne izvzema, torej ga je treba upoštevati pri ugotavljanju premoženjskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.