ZDoh-2 člen 6. Sporazum med Republiko Slovenijo in Češko Republiko o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanja davčnih utaj v zvezi z davki na dohodek in premoženje člen 4.
dohodnina - rezident - status rezidenta - dvojno obdavčenje - sporazum o izogibanju dvojnemu obdavčevanju - prelomna pravila - stalno prebivališče - stalni dom - središče življenjskih interesov
Pojma stalnega prebivališča, ki ga Konvencija o izogibanju dvojnemu obdavčevanju v 2.a točki 4. člena določa kot kriterij pri presoji statusa rezidentstva, ni mogoče enačiti s pojmom registriranega stalnega prebivališča po slovenski zakonodaji. Pri pojmu stalno prebivališče po Konvenciji se za dom šteje stanovanje ali hiša, ne glede na to, ali je v lasti ali v najemu, ki je osebi na razpolago ves čas in ne zgolj za občasna bivanja. Pri tem je ključnega pomena stalnost doma. Prvostopenjski organ je glede na vse okoliščine pravilno presodil, da ima tožnik stalno prebivališče oziroma stalni dom tako v Sloveniji kot na Češkem, zaradi česar je njegov status presojal v skladu s Konvencijo na podlagi drugega kriterija, in sicer, kje je središče tožnikovih življenjskih interesov. V tem pogledu tožnika s Češko Republiko povezujejo le tiste okoliščine, ki so povezane zgolj z ekonomskim položajem oziroma delom v tujini. Socialnih oziroma osebnih vezi, ki jih ima na Češkem, namreč tožnik ni izkazal.
Glede na to, da je tožnik solastnik ene od parcel, ki je predmet prodaje, ter ob tem, da sta prodajalca v ponudbi za prodajo kmetijskega zemljišča med pogoji navedla, da je možen samo istočasen nakup vseh ponujenih parcel ter določila za vse parcele, ki so predmet prodaje, enotno ceno (enotna ponudba), je ob upoštevanju 23. člena ZKZ tožnik predkupni upravičenec na najvišjem mestu, to je pred kupcem A.A., ki je kmet mejaš večih nepremičnin, ki so predmet ponudbe.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zgolj dopis upravnega organa, ki ga je tožnik priložil prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ne more zadoščati za ugotovitev, da ne uveljavlja pravice do sodnega varstva, saj ima, če mu je bila v davčni zadevi, za katero prosi za brezplačno pravno pomoč, izdana upravna odločba, zoper katero ni mogoče vložiti pravnih sredstev, lahko tudi pravico do sodnega varstva v upravnem sporu. Ker tožena stranka navedenega ni ugotavljala, ostaja dejansko stanje, na katerem bi morala temeljiti izpodbijana odločitev, nepopolno ugotovljeno.
V zadevi ni sporno, da tožeča stranka v času izdaje izpodbijane odločbe ni izpolnjevala vseh pogojev določenih v 70. členu Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih, zato je tožena stranka zahtevo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja utemeljeno zavrnila.
ZGO-1 člen 73, 73/2. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih Žusterna člen 10, 10/4, 10/4-2, 51.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - sprememba gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmik od javne ceste
Tožena stranka je utemeljeno zavrnila zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja, saj morajo biti objekti, skladno s PUP, od javnih cest oddaljeni minimalno 5 m, predviden objekt pa je od javne ceste oddaljen le 2,11 m. Navedenega ne more spremeniti niti dejstvo, da je tožeča stranka za gradnjo pridobila soglasje upravljalca javne ceste, v katerem ji ta dovoljuje manjši odmik od predpisanega.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - oprostitev plačila stroškov - predujem za kritje začetnih stroškov osebnega stečaja
Tožnica ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka osebnega stečaja, saj ima le premoženje neznatne vrednosti, iz katerega ne more niti delno poplačati svojih dolgov, dejstev, s katerimi bi bili izkazani pogoji za odpust obveznosti, pa ne navaja. Zato je po presoji sodišča odločitev organa za brezplačno pravno pomoč, ki je njeno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi 24. člena ZBPP zavrnil, ker zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, pravilna.
ZDen člen 16, 18, 19, 19/1, 19/1-4, 20, 21, 22. ZUP člen 8, 146, 164, 189.
vrednost nepremičnine - načelo materialne resnice - dokazni postopek - dokaz z izvedencem - ovire za vračilo v naravi
Tožena stranka v izpodbijani odločbi ni obrazložila zavrnitve ugovorov tožeče stranke, da obstajajo ovire za vrnitev nepremičnin v naravi, zato izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zamolčanje podatkov - lastništvo vrednostnih papirjev - prepoved vlaganja novih prošenj
Po določbah ZBPP mora prosilec v svoji vlogi navesti resnične podatke o svojem premoženjskem stanju, zato bi morala tožnica navesti, da je lastnica delnice, ne glede na to, da gre le za eno delnico, katere vrednost je 1,00 EUR.
gradbeno dovoljenje - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - položaj stranke v postopku - pravni interes - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
V tej zadevi investitorja ne varuje načelo zaščite dobrovernega pridobitelja. Ni namreč sporno, da je investitor gradnje, s katero naj bi se posegalo na objekt, hkrati prodajalec stanovanj v tem objektu. Predvsem pa investitor obstoju lastninske pravice tožnikov v pričakovanju sploh ne nasprotuje. Zato okoliščina, da tožniki še niso vpisani v zemljiški knjigi, ni bistvena za odločitev v tej zadevi.
Z izpodbijano odločbo ministra za pravosodje o nerazrešitvi prizadete stranke kot sodnega izvedenca ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, katere predsednik je bil predlagatelj začetka predmetnega postopka razrešitve.
ZGO-1 člen 56, 56/1, 152. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 12, 13.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - gradnja ograje in tlakovane betonske površine - enostavni objekt - pravica graditi - dokazilo o pravici graditi
Sklenjena „kupna pogodba“, iz katere niti ni razvidno, ali se nanaša na predmetno zemljišče, po ZGO-1 ne zadošča za dokazilo o pravici graditi, drugega dokazila, s katerim bi izkazala pravico gradnje sporne tlakovane betonske površine približne kvadrature 60 m2 na predmetni nepremičnini, navedenega v prvem odstavku 56. člena ZGO-1, pa tožnika nista predložila, niti izrecno ne navajata, da bi ga, niti v upravnem postopku nista navedla, da obstaja glede tega kak spor (v pritožbi sta zgolj napovedala vložitev tožbe zoper zemljiškoknjižne lastnike na priznanje lastninske pravice), zato nista izkazala, da gre za objekt, za gradnjo katerega po 12. členu Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja.
Če je neposredna raba vode povezana s posegom v prostor, za katerega je treba pridobiti dovoljenje za poseg v prostor, že organ, ki odloča o izdaji vodnega dovoljenja preveri, ali je tak poseg v prostor skladen s prostorskimi akti in če ni, lahko zavrne njegovo izdajo že na tej pravni podlagi.
Obravnavano zemljišče je po PUP opredeljeno kot kmetijsko zemljišče 2. kategorije. Iz PUP izhaja, da je na navedenem območju izjemoma in pod navedenimi pogoji dopustna nova gradnja vinske kleti, lokacija nove samostojne kmetije, gradnja objektov za spravilo sadja, gradnja male komunalne čistilne naprave in postavitev spominskih obeležij. Ker objeti ribogojnice ne spadajo med navedene objekte, njihova gradnja na navedenem območju ni skladna s PUP.
izbris iz registra upravnikov stavb - upravnik večstanovanjske stavbe - etažna lastnina - pogodba o upravljanju - odpoved pogodbe - zamenjava upravnika
Registrski vpis novega upravnika stavbe in posledičen izbris starega sta deklaratorne narave, saj upravičenje opravljati storitev upravljanja temelji na pogodbi, ne pa na vpisu v register.
Upravni organ se v postopku vpisa novega in izbrisa starega upravnika omeji na preverjanje pogojev, ki so zahtevani za vpis izbrisa le po formalni plati, to je, ali je sklep o odpovedi pogodbe podpisan s predpisano večino (več kot 50% etažnih lastnikov glede na solastniške deleže), ali je bil sklep z odpovedjo vročen upravniku s priporočeno pošto in ali je pretekel odpovedni rok, ki po prvem odstavku 60. člena SZ-1 znaša najmanj tri mesece in začne teči od dneva vročitve odpovedi upravniku.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - načelo zaslišanja stranke
V obravnavani zadevi je prvostopenjski organ dejstva, na katera je oprl svojo odločbo, ugotavljal z izvajanjem dokazov oziroma z zaslišanjem prič. Glede na povedano je s tem pričel odločati v rednem ugotovitvenem postopku, v katerem je bil ne le dolžan inšpekcijski zavezanki dati možnost izjave o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, temveč pomeni opustitev takega ravnanja v vsakem primeru bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
ZUP člen 9, 144, 144/1, 144/1-2, 238, 238/2. ZPNačrt člen 79, 79/7.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - merila za odmero komunalnega prispevka - načelo zaslišanja stranke
Glede na to, da se komunalni prispevek lahko odmerja na podlagi uradnih podatkov o površini parcele in stavbe, dejstvo, da organ prve stopnje pred izdajo odločbe tožnika ni seznanil s podatki, ki jih je upošteval pri odmeri komunalnega prispevka, še ne pomeni, da je bila tožniku v upravnem postopku kršena pravica do izjave.
Tožnik v pritožbi ni oporekal namembnosti objekta in površini parcele, niti ni predlagal izvedbe kakšnega dokaza, zato pritožbenemu organu ne more očitati, da ni ugotavljal skladnosti podatkov, ki so bili uporabljeni pri odmeri komunalnega prispevka, s stanjem objektov v naravi.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-7. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - minimalna komunalna oskrba - dostop do javne ceste - služnost poti - tožbena novota
Tožnika niti v pritožbi zoper izpodbijano odločbo, niti sicer v upravnem postopku, nista ugovarjala ugotovitvi, da ima prizadeta stranka na njunih parcelah stvarno služnost poti, v tožbi pa nista obrazložila, zakaj tega dejstva nista navajala že v postopku izdaje upravnega akta, zato sodišče tega tožbenega ugovora ni presojalo.
Izpodbijana odločba predvideva, da ima prizadeta stranka dostop do javne ceste po cesti, ki zajema tudi parcelo 374/1. Da obstaja na navedeni parceli stvarna služnost poti v korist prizadete stranke, izhaja iz zemljiškoknjižnega izpiska. Zato je prizadeta stranka izkazala zagotovitev minimalne komunalne oskrbe.
upravni spor - vezanost upravnega organa na pravno mnenje sodišča
V četrtem odstavku 64. člena ZUS-1 je določeno, da je upravni organ pri novem odločanju vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. Upravni organ, ki je pristojen za odločanje, ima sicer možnost odločiti v nasprotju s pravnim mnenjem in stališči prvostopenjskega sodišča, če ima za to utemeljene razloge, kar mora v obrazložitvi nove odločbe posebej pojasniti. Zgolj nestrinjanje drugostopenjskega organa pa ne more utemeljiti odločitve, ki je v nasprotju s pravnim mnenjem sodišča.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - ravnanje z odpadki - odlaganje neobdelanih odpadkov
V zadevi ni sporno, da je tožnik neobdelane odpadke odlagal tudi na zemljišču parc. št. 512/4 k.o. …. Ker tudi ni sporno, da tožnik za odlaganje neobdelanih odpadkov na navedeno zemljišče ni pridobil s predpisi določenih soglasij in dovoljenj, gre v obravnavanem primeru za odlaganje odpadkov izven območja odlagališča.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vrnitev napotnice - rok za vrnitev napotnice - zaključek storitve brezplačne pravne pomoči
Tožnik ne nasprotuje ugotovitvi organa, da je bila BPP odobrena za čas od 2.9.2011 do dneva vložitve obtožnice oz. izdaje sklepa o ustavitvi preiskave. Zato je tudi popolnoma jasno, da je bila storitev opravljena, ko je tožnik prejel obtožnico.
ZGO-1 člen 152. ZUP člen 9, 9/1, 200, 200/1. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - načelo zaslišanja stranke - ogled - tožbena novota
Tožnik pri inšpekcijskem pregledu ni bil navzoč, kar pa ne pomeni kršitve njegove pravice do sodelovanja v postopku, saj je imel možnost o dejstvih, ugotovljenih na ogledu, izjaviti se ob svojem zaslišanju 12.8.2011.
Tožnik niti v pritožbi ni konkretizirano ugovarjal velikosti objekta, ampak je le posplošeno dvomil o pravilnosti teh podatkov in še to le iz razloga, ker sam pri pregledu ni bil navzoč. Zato pomeni navedba o tlorisu spornega objekta, ki naj bi znašal 5 m x 4 m, nedovoljeno tožbeno novoto iz tretjega odstavka 20. člena ZUS-1.