mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - poseg v osebno svobodo
Ker tožnik z iztekom dne 21. 12. 2012 ni bil oziroma ni izkazano, da bi bil prosilec za mednarodno zaščito, je to že sam po sebi zadosten razlog za odpravo izpodbijanega sklepa.
davčna izvršba - odlog davčne izvršbe - odlog davčne izvršbe do odločitve o pritožbi - odločanje po uradni dolžnosti - zahteva davčnega zavezanca za odlog izvršbe
Glede na zakonsko ureditev iz 87. člena ZDavP-2 odločanje o odlogu davčne izvršbe na zahtevo ali na predlog davčnega zavezanca ni predvideno in je, ker se možni uspeh s pritožbo ocenjuje uradoma, tudi nepotrebno. Zato je odločitev prvostopenjskega organa, ki je vlogo tožnika kot zahtevo za odlog izvršbe zavrgel, pravilna. Če pa je tožnik, kot izhaja iz tožbenih navedb, vlagal pobudo za odločanje prvostopenjskega organa po uradni dolžnosti, sodišče dodaja, da organ odločbe o odlogu izvršbe na podlagi navedene zakonske določbe ni dolžan izdati.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje istovetnosti prosilca - prstni odtisi v bazi EURODAC
Tožena stranka je ugotovila, da so bili tožnikovi prstni odtisi že posredovani v bazo EURODAC s strani Romunije. To pa je okoliščina, zaradi katere lahko tožena stranka prosilcu omeji gibanje.
obračun uvoznih dajatev - rok za vložitev pritožbe - štetje rokov - zavrženje pritožbe
Glede na izkazan datum prejema pritožbe prvostopenjskemu organu (to je 24. 11. 2010), je pravilna ugotovitev upravnega organa, da je pritožba prepozna, saj je pristojni organ ni prejel, preden se je iztekel rok. Roki se računajo po dnevih, in se vzame za začetek roka prvi naslednji dan od vročitve odočbe, začetka in teka rokov pa ne ovirajo nedelje in prazniki Republike Slovenije in dneva prosti dnevi v Republiki Sloveniji.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu - ugotavljanje istovetnosti prosilca - prstni odtisi v bazi EURODAC - pristojna država za obravnavo prošnje za priznanje mednarodne zaščite
Utemeljitev odločitve o omejitvi gibanja je bila, četudi v strnjenih razlogih, ki jih tožnik citira v tožbi in jih ne izpodbija, utemeljena na ugotovljeni begosumnosti in v tem, da se tožniku glede na njegovo ravnanje, ko je ilegalno večkrat prehajal številne državne meje (kar je izrecno potrdil tudi, ko je bil ustno zaslišan na glavni obravnavi), v nadaljevanju to prepreči, dokler se ne odloči o pristojnosti glede reševanja njegove prošnje.
ZPDI člen 27, 28. ZUP člen 2, 4. Pravilnik o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu člen 22.
pravniški državni izpit - pritožba zoper oceno ustnega dela izpita - zavrženje pritožbe - upravna zadeva
Izpitna ocena posameznih področij pravniškega državnega izpita ni upravna zadeva, glede na to, da za njeno pridobitev ni predpisan posebni upravni postopek in se v zvezi z izpitno oceno ne izda upravna odločba. Tudi ni mogoče v zvezi s tem govoriti o tožničini zatrjevani kršitvi pravil, niti ne gre za odločanje o drugih javno upravnih stvareh (4. člen ZUP), za katere bi se smiselno uporabljale določbe ZUP, ker ne gre za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi s področja upravnega prava.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - dejansko plačani stroški - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Obveznost povrniti prejeto brezplačno pravno pomoč ima samo tisti, pri katerem se ugotovi razlika med stroški, ki so bili „dejansko plačani“ iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki „ga je povrnila“ nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka. Če upravičenec do brezplačne pravne pomoči iz objektivnih razlogov ni dobil povrnjenih stroškov od nasprotnega udeleženca, ga ne veže obveznost iz 48. člena ZBPP.
ZUS-1 člen 40, 40/3. ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-4, 51/4.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - prosti preudarek - obrazložitev prostega preudarka - kršitev pravil postopka - omejitev gibanja - predaja prosilca varni tretji državi
Tožena stranka, ki se je pri odločitvi, da tožniku omeji gibanje na prostore Centra za tujce, sicer sklicevala na določila 4. alineje 1. odstavka 51. člena ZMZ, s katerim ji je zakonodajalec podelil diskrecijsko pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, vendar prostega preudarka ni prav z ničemer obrazložila, niti ni navedla, da bi odločala po prostem preudarku in tako tudi ni navedla, kako je v konkretnem primeru uporabila obseg in namen prostega preudarka. V zvezi s sprejemom svoje odločitve o omejitvi gibanja tožniku se je oprla le na dejanske ugotovitve, da je tožnik želel priti najprej v Italijo in nato v Anglijo, kjer živi njegova sestra, kar je bilo za toženo stranko zadosten razlog za izrek omejitve gibanja tožnika. Ker v tej zvezi izpodbijani sklep nima obrazložitve glede uporabe prostega preudarka, je ta sklep ostal v bistvenem delu pomanjkljiv oziroma je v tem delu neobrazložen.
ZMZ člen 30, 55, 55/1, 55/1-4. ZUP člen 8, 9, 9/1, 138, 138/1.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka je iz nepojasnjenega razloga v dokazno oceno vključila samo nekatere izjave tožnika, ki bi bile sicer lahko same po sebi nezadostne z vidika standardov za utemeljenost zahtevka (»arguable claim«), tako da bi tožena stranka lahko prošnjo obravnavala v pospešenem postopku glede na standard »očitnosti« glede neutemeljenosti prošnje po ustavno-pravni praksi Ustavnega sodišča. Vendar pa te izjave tožnika, ki jih je tožena stranka povzela v izpodbijani akt, v povezavi z konkretnejšim opisom dogodkov v zvezi z tožnikovim obravnavanjem v Avstriji in na Nizozemskem, njegovo pojasnitvijo, zakaj naj bi se mu maščevali sorodniki ubitih v vojni, kakšno vlogo in kje jo je opravljal v vojni, zlasti pri dogodku eksplozije granate v Tuzli in obleganjem Vukovarja, kakšne rane je dobil med vojno in kaj se mu je zgodilo v taborišču, ter v zvezi s postopkom v Haagu, ki jih tožena stranka ni povzela v obrazložitev in dokazno oceno, vzbujajo prevelik dvom v pravilnost ugotovitve dejanskega stanja s strani tožene stranke, da bi sodišče lahko potrdilo izpodbijano odločbo.
Tako voden postopek, ko tožena stranka ni v dokazno oceno vključila vseh dejstev, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, in je tožnik posledično imel v pomembnem delu dejstev, ki jih je predložil, zgolj navidezno možnost, da se izrazi o ključnih dejstvih za izdajo odločbe, so pripeljale do tega, da je tožena stranka tudi kršila ustavno-pravni standard glede tega, kdaj tožena stranka lahko odloči v pospešenem postopku in kdaj ne.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila nadomestila - sprememba odloka
Tožnica zmotno meni, da bi morala biti oproščena plačila NUSZ za dobo 5 let, ker so pred koncem leta 2009 nastopili pogoji za oprostitev po takratnih določbah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Tudi če je tožnica izpolnila pogoje za oprostitev plačila NUSZ pred 1.1.2010, pa za obdobja od uveljavitve sprememb Odloka dalje, torej tudi za leto 2011, do nje ni več upravičena, saj predmetni Odlok o tem nima prehodnih določb.
Očitek o kršitvi predpisanega odmika od posestne meje iz tretjega odstavka 20. člena PUP ni dopusten, ker tega ugovora tožnica ni uveljavljala v pritožbi v upravnem postopku.
ZGO-1 za postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta v členih 74.a, 74.c in 74.č določa posebnosti. Da priložene listine ustrezajo navedenim zakonskim zahtevam, je upravni organ ugotovil.
Če vsebina strokovnih mnenj ni pravno odločilna za presojo, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, jih upravni organ pri odločanju ne more upoštevati kljub strokovni pravilnosti teh mnenj.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - podaljšanje omejitve gibanja - preprečitev odstranitve iz države
Pri podaljšanju omejitve gibanja je bistveno vprašanje, ali so razlogi za omejitev gibanja še vedno podani. Po presoji sodišča še vedno obstaja sum, da tožnik azilni postopek zlorablja. Tožnik na naroku namreč ni prepričljivo pojasnil, zakaj je večkrat samovoljno zapustil Azilni dom. Dejstvo, da se je vanj vrnil prostovoljno, na odločitev ne more vplivati. Tožnik pa tudi ni ovrgel odločitve, da se mu gibanje omeji na podlagi 6. točke prvega odstavka 55. člen ZMZ.
ZBPP člen 27, 27/1. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-3.
sklep o razdružitvi postopka - pravni interes - zavrženje tožbe
Glede na to, da gre v obravnavanem primeru za razdružilni procesni postopek, katerega posledica je izdaja izpodbijanega sklepa (sklep o razdružitvi), sodišče ni imelo pravne podlage, da bi vsebinsko odločilo o njem, ker tožnik ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi, ki izhaja iz določb ZBPP.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2. ZUP člen 293, 293/3.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odlog izvršbe - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep se nanaša na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in ne vsebuje odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi.
Od presoje, ali je šlo za obnovo ali novogradnjo, je bila odvisna ugotovitev, ali gre v obravnavanem primeru za gradnjo, za katero bi morala tožnica pridobiti lokacijsko dovoljenje, oz. ali je šlo za posege, opravljene v okviru odločbe o priglasitvi vzdrževalnih del z dne 15.10.1999. Ker teh ugovorov v postopku za ugotavljanje ničnosti ni dopustno uveljavljati, je na tej podlagi zatrjevana neizvršljivost odločbe neutemeljena.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe
S tem ko je bila ugotovljena izvršljivost inšpekcijske odločbe in dovoljena njena izvršba, določen dodatni rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti ter odločeno, da jo bo sicer izvršilo pooblaščeno podjetje, upravni organ ni odločal o tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi in ni posegel vanjo.
ZDDPO-2 člen 12, 12/3, 21, 21-5. SRS standard 18.11, 18.12, 18.17.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčna osnova - prihodki - potrošniško kreditiranje - članarine
V zadevi so sporni prihodki tožnice iz članarin in njihovo računovodsko evidentiranje kot obveznosti do družbe D. Ltd. Kolikšna je bila skupna višina obračunanih članarin, iz računovodskih evidenc tožnice ni bilo mogoče razbrati. Tožnica pa je že v pripombah na zapisnik ugovarjala vsebini izjave, po kateri naj bi vsak kreditojemalec ob sklenitvi pogodbe o potrošniškem kreditu podpisal še pristopno izjavo za klub A. Glede na takšno vsebino pripomb ne drži trditev v izpodbijani odločbi, da je (bilo) v postopku nesporno ugotovljeno, da je bil vsak kreditojemalec dolžan plačati članarino. Sodišče sicer ne dvomi, da je imela tožnica možnost oziroma celo dolžnost, da že med pregledom na podlagi izdanega sklepa predloži podatke o članarinah. Vendar je zgolj dejstvo, da tega ni storila, še ne prekludira v pogledu vsebine pripomb na zapisnik, tako kot tudi ne odvezuje davčnega organa, da pripombe preuči in nanje odgovori po vsebini, česar ni storil. Nepravilnosti ni popravil niti drugostopenjski organ, ki tožnice ni pozval predložitvi ustreznih dokazil, temveč je vsebinsko enake pritožbene ugovore, ki jih je tožnica tokrat podkrepila z izjavami kreditojemalcev, zavrnil kot ne dovolj izkazane. Zato sodišče listin, ki jih je tožnica v tej zvezi prvič priložila tožbi, ne šteje za nedopustno tožbeno novoto, temveč za listine, ki potrjujejo tožbene in pred tem že pritožbene navedbe oziroma pripombe o tem, da pristopnih izjav niso dali oziroma da članarine niso plačevali prav vsi kreditojemalci in da zato izračun sredstev iz naslova članarin ni pravilen. To pomeni, da višina prihodkov in s tem dejansko stanje v zadevi ni bilo popolnoma oziroma v celoti ugotovljeno, kar je razlog za to, da se odločba odpravi in zadeva vrne organu prve stopnje.
ZUS-1 člen 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 37, 39, 39/2.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni akt - sklep o izločitvi uradne osebe - zavrženje tožbe
Stranka lahko ugovore glede okoliščin, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti uradne osebe, in s tem povezano nezakonitostjo upravnega akta uveljavlja v sporu zoper dokončno upravno odločbo.
dostop do informacij javnega značaja - nosilec javnih pooblastil - disciplinski postopek
V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožeča stranka v skladu z ZDIJZ kot nosilka javnih pooblastil zavezanec tudi v tistem delu, ko gre za vodenje disciplinskih postopkov. Po presoji sodišča ni pravilno stališče tožene stranke, da gre za izvrševanje javnega pooblastila tudi v primeru vodenja disciplinskega postopka. Glede na ustaljeno sodno prakso vodenje disciplinskih postopkov pred disciplinsko komisijo ne predstavlja tiste dejavnosti tožene stranke, ki bi jo ta opravljala v okviru javnega pooblastila.