ZUS-1 člen 82, 82/2-2, 89. ZDru-1 člen 1, 2, 9, 20. URS člen 42.
dovoljenost revizije – registracija društva – pomembno pravno vprašanje - akti društva – registracija sprememb temeljnega akta – zveza društev – jasna zakonska določba
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Registracija društva pomeni upravno poseganje v ustavno pravico do svobodnega združevanja z drugimi (42. člen Ustave RS). Ta pravica vsebuje pravico do ustanovitve društva, s tem pa tudi pravico, da člani društva samostojno in svobodno določajo svojo notranjo ureditev in delovanje (1. člen ZDru-1). Tudi pri združevanju društev v Zvezo društev velja načelo prostovoljnosti (2. člen ZDru-1). ZDru-1 ureja način izvrševanja te pravice tako, da registrski organ nalaga preizkus izpolnjevanja z zakonom predpisanih formalnih pogojev (sprejem statuta oziroma sprejem njegovih sprememb na najvišjem organu društva oziroma Zveze društev – 20. člen ZDru-1) in preizkus, ali je temeljni akt – v obravnavanem primeru gre za spremembe določb temeljnega akta – v skladu z določbami ZDru-1. V obravnavanem primeru je bil torej opravljen preizkus sprememb v navedenem okviru. Citirane določbe ZDru-1 so po presoji Vrhovnega sodišča povsem jasne in ne zbujajo nikakršnih dvomov in ne potrebujejo nobene posebne razlage.
dovoljenost revizije – inšpekcijski postopek – žalitev uradne osebe -izrek denarne kazni – pomembno pravno vprašanje – jasna zakonska določba
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revizija v upravnem sporu ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma z jezikovno razlago zakonskega besedila.
URS člen 25. ZUS-1 člen 2, 2/2, 2/3, 28, 28/2, 28/3, 36, 36/1-2, 36/1-7. ZSPOZ člen 7, 12, 12/8, 15a, 15b. ZUP člen 1, 3, 179, 180a, 180a/3, 225, 225/5, 232.
odškodnina žrtvam vojnega in povojnega nasilja - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - tožba zaradi molka organa - prezgodaj vložena tožba - dokončen upravni akt - enostopenjski postopek o glavni stvari - dvostopenjski postopek izdaje potrdila - splošna pravila ZUP
ZSPOZ (kot področni zakon) v osmem odstavku 12. člena sicer izključuje pritožbo zoper odločbo tožene stranke o višini odškodnine, kar pa po presoji Vrhovnega sodišča še ne pomeni, da je pritožba izključena tudi v primeru, kakršen je obravnavani. ZSPOZ namreč posebnih (izrecnih) določb glede izdaje potrdil o pravnomočnosti in izvršljivosti nima, zato je tudi po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi treba uporabiti določbe ZUP, ki predvidevajo pritožbo zoper zavrnitev zahteve za izdajo potrdila.
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VS3005590
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 37, 38, 39, 135. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 46, 49. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 52, 56. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15, 379, 379/1.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zdravljena v tujini - načrtovano zdravljenje v tujini - bolnišnično zdravljenje
V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča EU tudi zdravstvene storitve, opravljene za plačilo, spadajo na področje uporabe določb o svobodi opravljanja storitev. Vendar pa sistem, ki zavarovancem omogoča, da od domačega nosilca obveznega zdravstvenega zavarovanja zahtevajo povrnitev stroškov zdravstvenih storitev, opravljenih v drugi državi članici EU, v skladu s pravili (in po cenah) domače države, v načelu velja le za ambulantne (nebolnišnične) zdravstvene storitve. Države članice EU lahko namreč za kritje stroškov bolnišnične oskrbe v drugi državi članici iz nacionalnega sistema zahtevajo predhodno odobritev.
V vsakem konkretnem primeru je treba presoditi, ali gre za bolnišnično ali ambulantno (nebolnišnično) zdravljenje oziroma v kolikor enoznačni odgovor ni možen, v kolikšnem delu gre za eno in v kolikšnem delu za drugo.
naknadna odmera starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - zavrženje zahteve za novo odmero - novo dejstvo - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi - obnova postopka
Dejstva so torej obstajala že v času odločanja o starostni pokojnini, revident jih je neuspešno uveljavljal z izrednim pravnim sredstvom obnove. Z novo zahtevo za odmero pokojnine zaradi nepravilne odmere prvotne pokojnine (po dejstvih, ki so tedaj že obstajala) pa ne more uspeti v obravnavani zadevi, ker ZPIZ-1 te možnosti ne omogoča.
Stranka razen z izrednim pravnim sredstvom ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero ji je bila priznana pravica do pokojnine. Če vloži novo zahtevo za ponovno odmero pokojnine, je podlaga za zavrženje slednje 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP, ki določa, da organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali pa so ji bile naložene kakšne obveznosti.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta – kriteriji za določitev presežnih delavcev
Kadar zaradi ukinitve delovnega mesta preneha potreba po delu vseh delavcev, ki imajo za to delovno mesto sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ni nobene potrebe za uporabo kriterijev, četudi so ti sicer predpisani. Namen določanja kriterijev je objektivizacija izbire med več delavci.
Sodišče prve stopnje res ni izrecno navedlo, zakaj je zavrnilo dokaz z zaslišanjem priče, sodišče druge stopnje pa je štelo, da izvedba tega dokaza za ugotavljanje dejstva, za katera je bilo zaslišanje te priče predlagano, ni bila potrebna. Opustitev izrecne obrazložitve o razlogu za zavrnitev tega predlaganega dokaza na pravilnost in zakonitost sodbe ne bi moglo vplivati.
Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 39. ZPP člen 380, 380/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Sodišče druge stopnje ni imelo podlage za razlaganje pojma „brezposeln“, saj se po kriteriju iz KP ne dodeljujejo točke delavcu, katerega zakonec je brezposeln, ampak prejme točke tisti delavec, pri katerem je zaposlen samo en zakonec (oziroma ki je samohranilec).
ZPIZ-1 člen 12, 249. ZUP člen 129. URS člen 14, 155, 158.
naknadna odmera starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - zavrženje zahteve za novo odmero - novo dejstvo - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi
Stranka razen z izrednim pravnim sredstvom ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero ji je bila priznana pravica do pokojnine. Če vloži novo zahtevo za ponovno odmero pokojnine, je podlaga za zavrženje slednje 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev z znaki kaznivega dejanja - ponareditev poslovne listine – prepoved opravljanja dela - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Ugotovljeno neizdajanje računa upravičeni stranki in ponarejanje računa na računalniško vodeni blagajni v korist podjetniku, ki lahko ponarejeni račun uporabi med svojimi poslovnimi listinami, od katerih so odvisne njegove davčne obveznosti in dejstvo, da je tožnik ravnal v nasprotju z izrecnimi navodili tožene stranke o blagajniškem poslovanju, je sodišče v smislu prve alineje prvega odstavka 111. člena ZDR utemeljeno štelo za hujšo kršitev pogodbenih in drugih delovnih obveznosti, ki ima vse znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin.
Ker je zaupanje v samostojno zakonito delo prodajalca blagajnika neobhodno za opravljanje takšnega dela delavca in je bilo z ugotovljeno kršitvijo takšno zaupanje v tožnika utemeljeno porušeno, je sodišče utemeljeno presodilo, da je bil podan nadaljnji pogoj za zakonitost izredne odpovedi iz prvega odstavka 110. člena ZDR, to je, da s tožnikom delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti - neupravičena odsotnost z dela – samovoljna izraba letnega dopusta – izobraževanje delavca
Odsotnost z organiziranega izobraževanja je mogoče uvrstiti med resnejše ogrožanje delovnega procesa v smislu določb četrtega odstavka 165. člena ZDR, zaradi čes
ar je imela tožena stranka tudi izrecno zakonsko podlago za odklonitev izrabe letnega dopusta tožniku.
ZKP člen 201, 201/1-1, 420, 420/2, 542. KZ-1 člen 56. ZSKZDČEU člen 35.
pripor – podaljšanje pripora – utemeljen sum – begosumnost – evropski nalog za prijetje in predajo - odložena predaja zahtevane osebe
Čeprav ima sodišče tudi po pravnomočni odločitvi o predaji možnost, da dejansko izročitev začasno odloži do konca izvedbe postopka pred domačim sodiščem, tudi z odložitvijo presoje izvršitve naloga za predajo ni v ničemer poseglo v ustavno zagotovljene pravice obdolženca.
mirovanje pravic – vrnitev na delo – opravljanje javne funkcije – rok za vrnitev na delo – rok za vložitev tožbe
Poklicno opravljanje podžupanske funkcije se res ne opravlja na podlagi formalne sklenitve delovnega razmerja, temveč neposredno na podlagi imenovanja pristojnega organa občine. Poklicni funkcionarji so tako glede opravljanja funkcije v specifičnem položaju, iz tega naslova pa jim gredo tudi povsem podobne pravice, kot so značilne za delovno razmerje (pravica do plače, priznanje delovne dobe, pravica do vključitve v socialna zavarovanja itd.). Zato je sodišče druge stopnje utemeljeno presodilo, da je tožena stranka na podlagi sklepa predstojnika z dne 13. 7. 2007, izdanega v smislu določb 152.b člena ZJU, pravno veljavno soglašala z mirovanjem tožnikovih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja za čas, dokler bodo tožniku priznane pravice v smislu delovnega razmerja na podlagi poklicnega opravljanja podžupanske funkcije in na možnost vrnitve tožnika na njegovo delovno mesto, ki se opravlja v nazivu, ki ga je tožnik dosegel pred mirovanjem pravic.
zavarovalna pogodba – razvezni pogoj – plačilo premije – zavarovalno kritje in nastanek zavarovalnega primera
Pravdni stranki sta sklenili zavarovalno pogodbo pod razveznim pogojem, da premija ne bo plačana. Iz natančne navedbe dneva in ure začetka zavarovanja, določenega obročnega plačila s položnico, določene zapadlosti premije le z dnevom zapadlosti, navedbe datuma in ure podpisa zavarovalne police na zavarovalni polici, je upoštevajoč razlago v korist zavarovalca mogoče zaključiti, da je bilo plačilo premije dogovorjeno po sklenitvi pogodbe in je potrebno uporabiti drugi in tretji odstavek 937. člena OZ.
ZPIZVZ člen 2, 2/4, 6, 7, 8, 19. ZUP člen 129. ZPIZ-1 člen 12, 249.
pokojnina - pravica do pokojnine - bivši vojaški zavarovanec - pravnomočna odločba - ponovna zahteva za odmero pokojnine - zavrženje zahteve
Odločitev o odmeri pokojnine je predmet izreka odločbe o priznanju in odmeri višine pokojnine, stvar obrazložitve pa je med drugim, na kateri zakonski podlagi je bila pokojnina odmerjena.
ZPIZ-1 člen 407. TZDR člen 43, 44. ZMRDZD člen 27, 29.
starostna pokojnina - odmera pokojnine – pokojninska osnova - delo preko polnega delovnega časa – posebni delovni pogoj
Delo preko polnega delovnega časa se je lahko štelo za poseben delovni pogoj, plača za to delo pa se je lahko upoštevala tudi za odmero pokojnine le, če je šlo po svoji naravi za izjemno, kratkotrajno in nepredvidljivo delo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – vročitev odpovedi - pravila vročanja
Če delavec, ki stalno dela na terenu in na sedež delodajalca prihaja le občasno, noče osebno sprejeti odpovedi tam in takrat, ko je to poskušano, se mu odpoved veljavno vroči po pošti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006270
ZKP člen 39, 39-5, 200, 200/2, 201, 201/1-3. KZ-1 člen 186, 186/1.
pripor – podaljšanje pripora - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika - odločanje sodnika v različnih funkcijah - ponovitvena nevarnost - upoštevanje drugih kazenskih postopkov – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - neupravičena proizvodnja prepovedanih drog
Izločitveni razlog iz pete točke 39. člena ZKP onemogoča, da bi sodnik v isti zadevi in o isti odločbi odločal v različnih funkcijah, ne izključuje pa možnosti, da bi sodnik v isti zadevi sodeloval pri izdaji različnih odločb.
Namen prodaje kot poseben subjektivni znak kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1 je določen zgolj pri tistih izvršitvenih oblikah, ki pomenijo promet s prepovedanimi drogami, ne pa tudi pri izvršitvenih oblikah proizvodnje in predelave.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev z znaki kaznivega dejanja – nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Revident je s podpisom zapisnika o uničenju blaga potrdil, da je bil dne 1. 9. 2009 navzoč pri uničenju blaga, čeprav je vedel, da se je slednje opravilo le pod nadzorom enega člana Komisije. Prav tako je s podpisom zapisnika, ki je bil uradna listina, potrdil lažne podatke o količini uničenega blaga in datumu izdaje odločbe, ki je bila podlaga za uničenje blaga. Zato je pravilno stališče sodišč nižje stopnje, da je revident kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja in da je kršitev imela vse znake kaznivega dejanja nevestnega dela v službi (258. člen KZ-1) ter kaznivega dejanja ponareditve uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva (259. člen KZ-1), kar pomeni, da je izpolnjen zakonski dejanski stan odpovednega razloga po prvi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Tožnik je bil višji carinski inšpektor II, kateremu je bila z odločbo zaupana za toženo stranko pomembna naloga. Revident je kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja in pri tem izpolnil znake kar dveh kaznivih dejanj, kar pa je imelo za posledico tudi oškodovanje tožene stranke. Slednja je utemeljeno izgubila zaupanje v revidenta, še zlasti, ker je izvedela, da je uničenje carinskega blaga potekalo na enak oz. podoben način kot v obravnavanem dogodku ves čas, ko je bil revident predsednik Komisije.